Za opuščanje kajenja priporočamo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči kot so svetovanje, nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila na recept, ne priporočamo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene. V zadnjih letih so se v Sloveniji namreč pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji.

V Sloveniji že več desetletij z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov

Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila na zemljevid najnaprednejših držav v svetu. »Kljub temu pa si prizadevamo za dobre rezultate tudi v prihodnje. Leta 2022 je bila sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022−2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal 5 %,« je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.

Strategija vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih bomo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključni so tudi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za svetovanje v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, ki je natisnjena na embalaži tobačnih izdelkov.

»Glede na to, da 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj bo kadilcem spodbuda in priložnost za opustitev kajenja, bi posebej izpostavili, da bodo v letošnjem letu pripravljene celovite nacionalne smernice za področje opuščanja kajenja oziroma uporabe povezanih izdelkov in smernice za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom ter celovit program za obravnavo kadilcev v bolnišničnem okolju. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da imajo vsi kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, več različnih brezplačnih možnosti od individualnih in skupinskih programov za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenih domov do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj,« je še dodala Vesna Marinko. 

Pomoč pri opuščanju kajenja

Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov si želi prenehati z njihovo rabo, toda za mnoge je zaradi zasvojenosti z nikotinom opustitev težka, še posebej, če to poskušajo sami, brez pomoči. Načini opuščanja kajenja so številni in za različne posameznike različno učinkoviti. Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morajo imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki vključuje farmakološko in vedenjsko-kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj za odvajanje od nikotina uporabljajo izključno tiste pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja. »Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. V okviru zdravstvenih domov so tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko-kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju kajenja oziroma se dogovori za pomoč preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. »Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav,« je dodal dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetnem forumu Med.over.net. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na spletnih straneh NIJZ, o tem, kako kajenje škoduje zdravju, tudi o izzivih opuščanja kajenja  ter z nasveti ob opuščanju kajenja. 

»Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje,« je še povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

Na spletni strani NIJZ je še veliko vsebin in zadnjih podatkov o kajenju in številu kadilcev.