Ministri in ministrice EU so se seznanili tudi z razmerami na kmetijskih trgih zaradi posledic vojne v Ukrajini.

Ministrice in ministri EU so se seznanili z informacijo Komisije glede razmer na kmetijskih trgih, še zlasti v luči posledic zaradi vojne situacije v Ukrajini. Po besedah ministrice Irene Šinko, Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja negotovosti glede prihodnje oskrbe in rasti stroškov vhodnih surovin, zlasti gnojil, energije in krme ter posledično rasti odkupnih cen kmetijskih proizvodov. »Razmere na kmetijskih trgih v Sloveniji se sicer nekoliko umirjajo. Trenutno še ni zaznati zmanjšanja staležev živali in dodatnih težav v zvezi s krmo, beležimo pa težke razmere v sektorju sadja in vrtnin. Glede na dimenzijo problema ter na obstoj tveganja glede prihodnjega razvoja, je ustrezno nadaljevati razpravo o uporabi krizne rezerve. Podpiramo pa tudi predlog Madžarske, da se začasno poveča delež neposrednih plačil, ki se jih lahko dodeli za proizvodno vezana plačila«. Slovenija sicer podpira že sprejete ukrepe EU, namenjene stabilizaciji razmer na kmetijskih trgih, pozdravlja pa tudi prizadevanja za ohranitev kmetijske proizvodnje v Ukrajini, kar je izrednega pomena za zagotavljanje globalne prehranske varnosti.

Ministrica je Svetu EU predstavila pobudo Slovenije za revizijo Direktive Sveta o medu, in sicer v delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu. Gre za vprašanje podajanja celovite informacije potrošnikom oziroma za ločevanje stopnje informacije o poreklu glede na ceno medu. Po besedah ministrice označevanje mešanic medu, kot ga določa trenutna direktiva, ne zagotavlja jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. »Potrošnik lahko izbere dražji med, vendar če izbere cenejšega, ki je označen kot mešanica medu s poreklom iz EU in ne-EU ali samo ne-EU, za nižjo ceno dobi tudi necelovito informacijo. S pobudo želimo zaščiti potrošnika, da bo imel ob nakupu mešanice medu celovito in jasno informacijo o izvoru mešanic medu, zaščititi želimo tudi proizvajalce medu ter trajnostno naravnanost sektorja pridelave medu in čebelarstva v EU. Zato je revizija direktive o medu priložnost, da se izboljša preglednost pri mešanicah medu, s čimer bi se izboljšala donosnost sektorja in povrnilo zaupanje potrošnikov v proizvode EU«. Slovenijo je podprla večina držav, zato od Evropske komisije pričakuje, da bo v predlogu revizije Direktive o medu upoštevala ambiciozna pričakovanja držav članic in tudi deležnikov iz javnega posvetovanja Komisije lansko leto. Ob zaključku razprave je komisar EU za kmetijstvo in podeželje Slovenijo pohvalil, da je bila zelo dejavna na tem področju. Pri tem je izpostavil, da se zaveda pomembnosti vprašanja in zagotovil, da se bo zavzemal, da bo predlog upošteval tako pričakovanja držav članic, kot tudi nemoteno delovanje skupnega evropskega trga brez dodatnih administrativnih bremen.

Na zasedanju je portugalska delegacija predstavila poziv za revizijo zakonodaje s področja prevoza živali kot pomembnem členu v proizvodnji hrane. Slovenija se strinja, da je pomembno, da se pri oblikovanju novih zakonodajnih predlogov sledi cilju zagotoviti čim boljše pogoje glede dobrobiti živali pri prevozu na celotnem enotnem trgu kot tudi pri izvozu živali v tretje države. »Pomembno je, da bo nova zakonodaja jasno naslovila odprta vprašanja in odpravila nejasnosti pri interpretaciji zakonodaje ter zagotovila enovito izvajanje nadzora v celotni EU«, je v razpravi poudarila ministrica Šinko.

Na Svetu EU je potekala tudi izmenjava mnenj o priložnostih biogospodarstva v luči trenutnih izzivov, predvsem na podeželskih območjih. Ministrica Šinko je poudarila, da ima biogospodarstvo velik potencial v EU in velik pomen za doseganje ciljev zelenega dogovora. »Biogospodarstvo je področje, ki presega okvir skupne kmetijske in ribiške politike. Zato je treba izkoristiti sinergije v celotnem gospodarstvu. Upoštevati moramo okoljske in podnebne vidike in v ta prizadevanja vključiti tudi razvoj biogospodarstva«.

Na zasedanju je predsedstvo podalo tudi informacijo o napredku obravnave predloga direktive o spremembi direktive o industrijskih emisijah glede določil, ki se nanašajo na kmetijski sektor. Gre za pomemben dosje tudi z vidika kmetijstva, saj je predvidena razširitev obsega uporabe na celotno živinorejo in znižanje pragov. Kot je v razpravi dejala ministrica, Slovenija lahko podpre nove obveznosti, pri čemer je treba pri določitvi praga ohraniti sorazmernost in upoštevati povišana administrativna bremena tako za kmetije kot tudi za administracijo.

Uvodni del današnjega zasedanja je bil sicer namenjen predstavitvi programa švedskega predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva. Na delo predsedstva bo vplival razvoj dogodkov v zvezi z agresijo Rusije na Ukrajino, zato bodo v ospredju vprašanja, vezana na proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Na področju gozdarstva se bo začelo delo na predlogu uredbe o monitoringu gozdov in strateških načrtih ter nadaljevalo spremljanje izvajanja Strategije EU za gozdove. Na področju ribištva bo predsedstvo začelo razpravo o pregledu EU Skupne ribiške politike (SRP), vključno s skupno ureditvijo trga.