Dogodek, ki je v Bruslju potekal v hibridni obliki, je organiziralo francosko združenje za živinorejo in meso INTERBEV.

Uvod v konferenco je bil interaktivni pogovor z dijaki o tem, kakšen je trajnostni sistem proizvodnje in porabe govejega in ovčjega mesa na ravni EU v povezavi s perspektivo mladim generacijam z vidika trajnostne prihodnosti. V nadaljevanju so udeleženci (predstavniki institucij EU, FAO, nevladnih organizacij, veterine in poslanci v Evropskem parlamentu) razpravljali v treh tematskih sklopih:

• Boljše razumevanje sistemov proizvodnje mesa po načelu »globalna trajnost« (kako uskladiti glavna vprašanja, povezana s proizvodnjo in potrošnjo mesa (emisije toplogrednih plinov, prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo biotske raznovrstnosti in krajine, raba vode, dobrobit živali, kakovost življenja delovno aktivnih ljudi, dinamičnost ozemelj in podobno);
• boljše uživanje rdečega mesa (vloga rdečega mesa v uravnoteženi prehrani ter poraba rdečega mesa danes in jutri);
• zaščita naših modelov trajnostne proizvodnje mesa za njihovo nadgradnjo (potreba po skladnosti med evropsko kmetijsko, okoljsko in trgovinsko politiko).

Konferenca se je nadaljevala z odprto razpravo o vzvodih, ki jih bodo izkoristili sozakonodajalci v prihodnjih mesecih, ki ji je sledila okrogla miza z ministroma, pristojnima za kmetijstvo Slovenije (Irena Šinko) in Francije (Marc Fesneau), v video nagovoru pa je udeležence nagovoril tudi avstrijski minister Norbert Totschnig.

Okrogla miza je imela tri izhodišča, in sicer »Skupna vizija trajnostnih prehranskih sistemov na ravni EU«, »Kakšno bo trajnostno kmetijstvo jutrišnjega dne?« in »Kakšni so pogoji za uspešen prehod na te trajnostne sisteme?«. Ministrica Irena Šinko je v povezavi s prvo vsebino izpostavila, da je povsem jasno, da je usmeritev v trajnostne sisteme edina prava vizija, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost v Evropi, se prilagaja podnebnim spremembam in spremembam v načinu življenja in prehranskih navadah ljudi. »Kmetijstvo je tista dejavnost, ki je še vedno močno odvisna od naravnih pogojev, predvsem dostopnosti vode in tal, primerne temperature v času vegetacije so ključne za pridelavo rastlin. Kmetijstvo je tradicionalna dejavnost, novih bolj odpornih sort ni mogoče vzgojiti čez noč in selekcija živali, ki so odporne na stres in morebitne bolezni, je dolgoleten proces. Načrtovalci razvoja in politik se moramo teh vprašanj lotiti multidisciplinarno in skupaj. Trajnostni sistem je nujen, z njim bomo prišli tudi do trajnostnega kmetijstva,« je še zaključila ministrica.

Glede vprašanja, kakšno bo trajnostno kmetijstvo jutrišnjega dne, pa je ministrica Šinko izpostavila, da evropski zeleni dogovor s svojimi strategijami nakazuje smer razvoja. »Seveda so še velike vrzeli: v znanju, v podatkih, tehnologijah, virih, sistemskih vzvodih in še kje. Glede na velik pomen živinoreje v kmetijstvu in njeno izpostavljenost je treba izzive vedno predstaviti celostno. Vedeti moramo, da lahko zmanjšanje živinoreje na nekaterih območjih vodi v povečan uvoz od drugod in s tem selitev problematike v druge dele sveta in povečanje ogljičnega odtisa; preoravanje travinja v njivske površine na ravninah povzroči monokulturno krajino, erozijo; opuščanje živinoreje v odročnih območjih, kjer ni druge alternative (hribovita območja), sproži procese zaraščanja in trajne depopulacije.« Po besedah ministrice tudi popolna opustitev živinoreje ne bi rešila problematike emisij toplogrednih plinov niti drastičnega upada biotske raznovrstnosti, vzroki so tudi drugje. »Rejo živali moramo umestiti v krožni in trajnostni prehranski sistem, saj je na tem temeljilo tradicionalno kmetijstvo od nekdaj. Živinoreja je lahko tudi del rešitve v trajnostnem, krožnem kmetijstvu, mešane kmetije s kombinirano poljedelsko in živinorejsko dejavnostjo pa so lahko dolgoročno okoljsko in tudi ekonomsko učinkovite.«

Nadalje je ministrica v razpravi o pogojih za uspešen prehod na trajnostne sisteme dejala, da so za uspešno tranzicijo potrebni jasen cilj in politične zaveze, postopnost pri izvedbi, zagotavljanje sredstev in kontinuiran proces vseh deležnikov. Izpostavila je nekatere nujne dejavnosti, kot je preoblikovanje sistemskih vzvodov, uvedba sistema certifikacije »od vil do vilic«, kar bi potrošniku dalo jasno informacijo o načinu proizvodnje, predelave, distribucije proizvoda in ogljičnem odtisu. »Pomembna so tudi vlaganja v zeleni in podnebni prehod, vlaganja v razvoj, inovacije in digitalizacijo ter učinkovit prenos znanja na ravni programov EU kot tudi na nacionalnih ravneh ter krepitev ozaveščenosti potrošnikov o rokih uporabe živil, ogljičnem odtisu hrane, o tem, da hrana ne sodi v smeti, in o posledicah takšnega ravnanja.« Ministrica Šinko je zaključila, da dolgoročno ni enostavnih rešitev, potrebnih pa bo veliko naporov za dosego zastavljenega cilja. »A kmetijska politika se mora s tem soočiti, sicer bodo posledice slabe ne le za živinorejo, temveč za celotno kmetijstvo in prehransko verigo.«