Na seji pogajalske komisije je vladna stran pod vodstvom ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik sindikatom predstavila izhodišča za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju.

Med izhodišči je nova plačna lestvica, s katero bi odpravili plače, nižje od minimalne, vzpostavitev plačnih stebrov ter prevetritev sistemov napredovanja in nagrajevanja.

Ministrica je poudarila, da po reformi nihče od zaposlenih v javnem sektorju ne bo prejemal slabše plače. Poudarila pa je tudi, da se vlada reforme plačnega sistema ne loteva zgolj z vrečo denarja, ampak gre za vsebinske spremembe na vseh perečih področjih.

Eden glavnih ciljev prenove je zagotoviti ustrezno in stimulativno plačilo za delo (in s tem privabiti mlade). Kot je poudarila ministrica Ajanović Hovnik, je analiza stanja pokazala, da je javni sektor v vseh segmentih neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. Plačna reforma bo zato usmerjena v to, da bi plačni sistem postal privlačen za mlade iskalce zaposlitve, pa tudi za visoko usposobljene kadre. Izhajajoč iz tega je v izhodiščih predlagana nova plačna lestvica, ki predvideva najvišje zvišanje plač v najnižjih plačnih razredih, kjer svojo karierno pot začenjajo mladi.

Drugi cilji prenove plačnega sistema pa so tudi: povečanje učinkovitosti posameznega dela javnega sektorja ter zagotovitev kakovostnih in dostopnih javnih storitev.

Za dosego teh ciljev zgolj plačna reforma ne bo dovolj, potrebne bodo tudi druge strukturne spremembe. Med drugim je ministrica omenila, da bo treba ustrezno prenoviti kriterije za nekatere pravice javnih uslužbencev, kot so letni dopust, dodatek za stalnost in poklicno zavarovanje. 

Nova plačna lestvica, ki je del izhodišč za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, bi izhajala iz minimalne plače in odpravila uvrstitve pod minimalno plačo. Prvi plačni razred bi bil po prevedbi plačne lestvice določen v višini minimalne plače. Novo plačno lestvico bi sestavljalo 67 plačnih razredov, pri čemer bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem.

Prvi korak bo odprava anomalij. V javnem sektorju bi odpravili plače, ki so nižje od minimalne. Med najnižjo in najvišjo bi vzpostavili razmerje ena proti sedem in poiskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. 

Temu bo sledila vzpostavitev plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja. Stebri izhajajo iz treh poglavij, ki se nato razdelijo v stebre. Prvo poglavje so funkcionarji in direktorji, drugo poglavje so javni uslužbenci v širšem smislu (uradniki na ministrstvih, v neodvisnih regulatornih agencijah, policisti, vojaki). Tretje poglavje pa bodo javni uslužbenci v javnih zavodih (turistične organizacije, zavodi, kulturne organizacije, zdravstvo, socialno varstvo). 

S predlaganimi plačnimi stebri bi se urejale specifike, ki veljajo za posamezne dejavnosti. Pri tem ostaja načelo enakega plačila za enako delo, bi pa znotraj stebra zagotovili primerljivost posameznih poklicev, torej enako plačilo za primerljivo delo znotraj posameznega stebra.

Ob novi plačni lestvici in stebrih so med bistvenimi rešitvami predlagane reforme še prevetritev sistema napredovanja in nagrajevanja ter pregled vseh dodatkov v javnem sektorju in potreb po ostalih spremembah v javnem sektorju.

Ker so v sistemu napredovanj anomalije, obenem pa ta napredovanja pomenijo velika javnofinančna sredstva, vlada predlaga tudi zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. To bi zamrznili, dokler ne začnejo v celoti izvajati novega plačnega sistema.  

Naslednje srečanje sindikatov in javnega sektorja bo 20. februarja, ko naj bi se sindikati opredelili do predstavljenih izhodišč.