Konference, ki je potekala v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo republike Bolgarije, so se udeležili predstavniki ministrstev za kmetijstvo Slovenije, Črne Gore, Kosova, Hrvaške, Moldavije, Grčije in Romunije. Udeleženci so govorili o spremembah prehranske varnosti v času nedavne svetovne krize. Razpravljali so o inflaciji in dostopu do surovin, transportnih poti, vplivu podnebnih razmer na kmetijski sektor ter o spodbujanju lokalne proizvodnje in kratkih dobavnih verig.

Posledice kriz ogrožajo prehransko varnost balkanskih držav in širše. Kombinacija visokih cen energentov, proizvodnih stroškov in umetnih gnojil spodkopava konkurenčnost kmetov. Inflacija je v vseh državah izredno poskočila v letu 2022. Prehod iz ene krize v drugo zahteva iskanje priložnosti za podporo kmetijskim proizvajalcem pri ohranitvi konkurenčnosti in zagotovitvi proizvodnje kmetijskih proizvodov, deželam, ki so podobne strukture, pa omogoča nove načine sodelovanja.

Kmetijski sektor je v zadnjih desetletjih podvržen velikim spremembam zaradi političnih, kriznih in podnebnih sprememb. Mnoge države so izpostavile pravkar sprejete Strateške načrte skupne kmetijske politike 2023–2027, ki so ključni programski dokumenti na področju kmetijstva in omogočajo državam podpore za povezovanje, izboljšanje tehnologij in splošen napredek v kmetijstvu.

Usmeritev v trajnostne sisteme in medsebojno sodelovanje na vseh nivojih je edina prava vizija za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti v Evropi in prilagajanje podnebnim spremembam ter spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad. »Dogajanje v naravi nas vsako leto opomni, da je ogrožena blaginja sedanjih in prihodnjih generacij ter da prehranska varnost kljub iluziji blaginje in tehnološkemu napredku ne bi smela biti samoumevna,« je povedala državna sekretarka Buzeti.

Prehranski sistemi so bistveni za razvoj družbe in bi morali vključevati vse od virov, proizvodnje, predelovalne industrije, transporta, trgovine in porabe hrane ter vpliv le-teh na okolje, zdravje in družbo. Za zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnosti je treba v državah Balkana in sosedah krepiti zavedanje o pomenu lokalne hrane, ki z zmanjševanjem okoljskega odtisa lahko pomembno prispeva k okoljskim ciljem. Zato je ekološko kmetovanje po mnenju Slovenije prava odločitev, ki izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja in je vzorčni primer zelenega oziroma krožnega gospodarstva. Tehnološki razvoj, kratke dobavne verige ter premiki v odnosu potrošnikov in oblikovalcev politike do lokalno pridelane hrane bodo ključni dejavniki uspeha za varen prehranski sistem v prihodnosti.

Pozornost na konferenci je bila namenjena tudi sodelovanju med državami udeleženkami, kar lahko prispeva k odpravljanju posledic krize v kmetijskem sektorju. Pomembno je sodelovanje pri raziskavah, inovacijah, tehnološkem napredku ter pri usmerjanju razvoja v  krožno gospodarstvo.

Udeleženci konference so si ogledali tudi primer dobre prakse – podjetje, ki predeluje ekološke proizvode: ploščice, piškote, napitke – Smart Organic v Sofiji.