Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) sprejela leta 1979, veljati pa je začela 3. septembra 1981, ko jo je ratificiralo 20 držav. Konvencija natančneje opredeljuje določbe Temeljne deklaracije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z vidika pravic žensk. Slovenija je postala pogodbenica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk kot pravna naslednica ratifikacije konvencije s strani nekdanje SFRJ. Skladno z 18. členom konvencije je Slovenija dolžna Odboru OZN za odpravo diskriminacije žensk poročati o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Do zdaj je pripravila sedem poročil.

Delegacija pod vodstvom Simona Maljevca, do nedavnega državnega sekretarja pristojnega za področje enakih možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (pred kratkim prevzel vodenje ministrstva za solidarno prihodnost), je izpostavila nekatere pobude in ukrepe za doseganje enakopravnejšega položaja žensk v družbi, na zakonodajni in izvedbeni ravni, ki so bili sprejeti od zadnjega poročanja do danes, napredek, ki je bil dosežen v tem obdobju, ter načrte za naprej.

Minister Simon Maljevac z delegacijo je opozoril na neenake pogoje žensk in moških na trgu dela ter izpostavil nujnost dviga ekonomskega in družbenega ugleda t. i. feminiziranih poklicev, ki mora predstavljati enega prvih ukrepov na poti do preseganja spolne segregacije na trgu dela. Izboljšanje delovnih pogojev na področju socialnega varstva bo predstavljalo tudi enega od glavnih prizadevanj Ministrstva za solidarno prihodnost ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Simon Maljevac z delegacijo je izpostavil pomen enakovrednejše delitve neplačanega skrbstvenega dela med spoloma ter nujnost ohranitve javnih in dostopnih vzgojno-izobraževalnih ustanov za enakopraven položaj žensk na trgu dela. Za doseganje tega cilja so predstavniki delegacije izpostavili novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim je vsak od staršev dobil 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (doslej je imela 30 dni neprenosljivega dopusta le mati), katere namen je omogočiti materam enakovrednejše možnosti na trgu dela.

Minister Maljevac je izpostavil tudi področja, kjer imamo še vedno opraviti s trdovratnimi spolnimi stereotipi, kar zahteva v prihodnje še dodatno pozornost in ukrepanje države. Ženske v povprečju zaslužijo manj kot moški, kar se še posebej izrazito kaže na področju zdravstva in socialnega varstva, posledično so njihove pokojnine znatno nižje od moških. Tradicionalne predstave o moških in ženskih vlogah krepko prispevajo k neenaki delitvi na področju neplačanega skrbstvenega dela in predstavljajo enega pomembnejših vzrokov za ekonomsko odvisnost žensk, s tem pa prispevajo tudi k povečanju možnosti za nasilje nad ženkami in v družini. Zato se je Odboru za odpravo diskriminacijo žensk izrazilo zavezo Vlade Republike Slovenije, da si bo še naprej prizadevala za polno udejanjenje določil Konvencije.

V razpravi so članice in člani Odbora za odpravo diskriminacije žensk pohvalili napredek, ki je bil storjen na področju enakosti spolov ter izpostavili pomen sodelovanja in vključevanja nevladnih organizacij v oblikovanje politik za izboljšanje položaja žensk. Zanimalo jih je med drugim, kako vlada sodeluje z nevladnimi organizacijami na področju enakopravnejšega položaja žensk v družbi ter nasilja nad ženskami in v družini; kateri posebni ukrepi so bili sprejeti za izboljšanje položaja žensk in ali načrtuje dodatne posebne ukrepe za uravnoteženo  zastopanost žensk na mestih odločanja; kako uspešno se spopada s stereotipi v izobraževanju in na trgu dela ter kako država skrbi za nekatere ranljive skupine žensk, kot so begunke, kmečke ženske, Rominje in ženske z ovirami.

Vladno delegacijo pod vodstvom ministra Maljevca so sestavljali predstavnice in predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.