V imenu Slovenije je državni sekretar Štucin izrazil nadaljnjo podporo Ukrajini, tudi v luči prihajajoče prve obletnice ruske agresije na Ukrajino, in izpostavil pomen stopnjevanja pritiska na Rusijo, vključno s prizadevanji, da bodo tisti, ki so odgovorni za vojne zločine v Ukrajini, odgovarjali. Zavzel se je, da bi marčni Evropski svet prepoznal številne ukrepe, ki jih izvajajo države članice, med drugim tudi pogajanja za sprejem nove mednarodne pogodbe o medsebojni pravni pomoči (MLA) in izročitvi za najhujša kazniva dejanja (genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva), ki bodo maja letos potekala v Sloveniji. V nadaljevanju je izpostavil pomen enotnega trga za globalno konkurenčnost EU, opozoril na potrebno prožnost na področju prilagoditev državnih pomoči, ki ne smejo povzročati fragmentacije notranjega trga, kot tudi na poseben položaj manjših in srednje velikih podjetij, kjer Slovenija predlaga posebne rešitve.

Državni sekretar je nadalje poudaril, da za reševanje energetske krize potrebujemo dolgoročne rešitve, ki spodbujajo zeleni prehod, pospešena vlaganja v podnebno nevtralne proizvodnje, kot tudi posodobitev trga z električno energijo, pri doseganju ciljev razogljičenja pa naj se upošteva tudi jedrska energija.  

Člani Sveta za splošne zadeve so se seznanili tudi z razsežnostmi potresa v Turčiji, o čemer je poročalo predsedstvo. S tem v zvezi je Komisija izpostavila cilje EU glede krepitve odpornosti na krize na področju naravnih nesreč.

Državni sekretar se je udeležil tudi delovnega kosila ministrov za prihodnost, ki pod okriljem podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča pripravljajo podlage za tretje Poročilo o strateškem predvidevanju, ki se bo letos osredotočilo na trajnost kot osrednjo točko odprte strateške avtonomije EU.

Ob robu zasedanja se je državni sekretar na kratko sestal tudi z ministrico za zunanje zadeve Belgije ga. Hadjo Lahbib, s katero sta se dotaknila sodelovanja med državami Beneluksa in Slovenijo, razmer na Zahodnem Balkanu in vladavine prava v EU.