Minister je uvodoma dejal, da je nastopil čas, da prekinemo nezaupanje in strah pred Svetovno zdravstveno organizacijo in dodal: »Pomembno je da razumemo, da nihče ne more prisiliti Slovenije in njenih državljanov v obvezno cepljenje za obolenja kot je epidemija COVID-19«. Pojasnil je, da mednarodni dokumenti za Slovenijo postanejo zavezujoči šele takrat, ko jih potrdi Državni zbor in so nato ustrezno uvrščeni v slovensko zakonodajo.

V nadaljevanju je Vesna Kerstin Petrič predstavila razloge, proces in predvidene spremembe novo predlaganega instrumenta. SZO je 13. februarja letos javno predstavila osnutek instrumenta, ki naj bi ga države članice SZO obravnavale na več zasedanjih Medvladnega pogajalskega telesa SZO in do maja 2024, ko se bo sprejemal na takratni Generalni skupščini SZO, dokument predhodno uskladile.

Pojasnila je, da so glavni vzroki za spremembe povezani s pandemijo bolezni Covid-19. V svetu je bilo do danes namreč potrjenih več kot 750 milijonov primerov te bolezni, ki je glede na dostopne podatke zahtevala skoraj 7 milijonov smrtnih žrtev. Pandemija je predstavljala veliko dodatno breme za zdravstvene sisteme in vplivala na slabšo dostopnost do določenih ne-akutnih in preventivnih obravnav. Bolj je prizadela revnejše države in bolj ranljive skupine ljudi ter dodatno prispevala k ne-enakostim v zdravju. Pandemija je na globalni ravni razgalila pomanjkljivosti v odzivu na zdravstveno krizo, kar SZO želi nasloviti z nastajajočim dokumentom. Maja leta 2020 je naročila skupini neodvisnih strokovnjakov, da pripravi poročilo o pripravljenosti in odzivu na pandemijo s priporočili.

Pomanjkljivosti v odzivu na pandemijo COVID-19 so zaznali predvsem pri:

• deljenju vzorcev patogenov s pandemskim potencialom in rezultatov sekvencioniranj;
• zagotavljanju dostopnosti do zdravil, medicinskih pripomočkov in diagnostične opreme;
• poenotenju standardizacije medicinskih pripomočkov in diagnostične opreme na globalni ravni;
• komuniciranju ukrepanja javnosti;
• naslavljanju potreb najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Na podlagi zaznanih pomanjkljivosti bo novi mednarodni dokument SZO v prvi vrsti naslovil večjo enakost in učinkovitost pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivu ter okrevanju po pandemiji s pomočjo boljšega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni. Želijo doseči večjo solidarnost in boljšo koordinacijo ter na znanstvenih dokazih utemeljen globalni odziv, če do pandemije pride. »Pri vsem tem pa bo pomembno upoštevanje temeljnih človekovih pravic, pravice do zdravja, suverenosti držav pri odločanju o zagotavljanju zdravstvenega varstva v svoji državi ter načel enakosti, solidarnosti, transparentnosti in odgovornosti,« je poudarila Petričeva.

Na globalni ravni SZO ostaja glavna koordinatorica aktivnosti med pandemijo, ki bo zagotavljala globalno dobavno verigo in logistično mrežo za podporo državam v primeru pandemije.

Nikakor pa ne bo predmet novega dokumenta kakršenkoli poziv k obveznemu cepljenju za katero koli bolezen.