Predlog novele zakona je Državnemu zboru v obravnavo predlagala Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za javno upravo. Ključni razlog za pripravo novele je bil implementacija odločitve Ustavnega sodišča, ki se nanaša na razloge za izključitev in popravni mehanizem v postopkih javnega naročanja. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča zaradi zagotovitve načela sorazmernosti sprememba zakona razširja nabor okoliščin, ki jih je treba preverjati oziroma ki vplivajo na izločitev ponudnikov. Po vzoru razlogov za izključitev med okoliščine, ki jih je treba občasno preverjati, se tudi pri pogodbah za delovno intenzivne storitve dodaja storjena kazniva dejanja. Obenem zaradi zagotavljanja enake obravnave kandidatov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja in pri njihovem izvajanju predlog zakona dovoljuje tudi popravni mehanizem, ki omogoča bolj sorazmerno in večjo vključitev ponudnikov v postopke javnega naročanja.

Za zmanjšanje obremenitve naročnikov in ponudnikov je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje v okviru funkcionalnosti e-Dosje, ki je del informacijskega sistema elektronsko javno naročanje e-JN, omogočilo popolnoma elektronsko preverjanje vseh razlogov za izključitev oziroma za razdor pogodbe, vključno z elektronskim preverjanjem nekaznovanosti v Centralni kazenski evidenci. To bo omogočilo hitrejše in enostavnejše pridobivanje potrdil o nekaznovanosti. Kot je na predstavitvi predloga v Državnem zboru poudaril državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič, se s to rešitvijo razbremenjuje ponudnike in pomembno odstranjuje administrativno oviro v sistemu javnega naročanja. »Sistem e-Dosje smo povezali s Centralno kazensko evidenco tako, da se bodo izključitveni razlogi preverjali avtomatsko, zato z vlaganjem potrdil o nekaznovanosti ne bodo obremenjeni ne naročniki ne ponudniki storitev,« je povedal.

Poleg tega sprememba zakona prinaša tudi nekaj drugih ukrepov za dvig konkurenčnosti na področju javnega naročanja ter nekaj manjših, a ne nepomembnih sprememb, kot na primer obveznost ažurnega obveščanja ponudnikov tudi pri naročilih, kjer se Zakon o javnem naročanju ne uporablja. Gre za sicer dodatno obveznost naročnika, ki pa povečuje konkurenčnost in dostopnost javnih naročil. Pravočasna obveščenost je za ponudnike zelo pomembna.

Zaradi odgovornejšega pristopa k izvajanju postopkov s pogajanji brez predhodne objave pa sprememba zakona prinaša tudi novo obveznost naročnikov o predhodnem obveščanju zagovornikov javnega interesa o razlogih za uporabo tako imenovanega netransparentnega postopka, obenem pa je za kršitev te obveznosti predlagan nov prekršek. »Ena pomembnejših sprememb je dodatno omejevanje netransparentnih postopkov javnega naročanja, to je postopkov s pogajanji brez predhodne objave. Če se naročnik odloči za tak postopek, mora po novem o tem predhodno obvestiti organe nadzora,« je še poudaril državni sekretar Kodrič

Gre sicer za četrto spremembo Zakona o javnem naročanju in drugo, ki jo je pripravila Vlada ter s katero se povečuje transparentnost sistema javnega naročanja, odpravljajo administrativne ovire in povečuje gospodarnost javnih naročil.