Akt o digitalnih storitvah (angleško Digital Services Act – DSA) je horizontalni procesni zakonodajni dokument, ki bo vzpostavil procesne poti za odstranjevanje nezakonitih vsebin na spletnih platformah, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Akt o digitalnih storitvah vprašanje določanja nezakonitosti še naprej prepušča zakonodajam držav članic Evropske unije. V primeru terorističnih vsebin in posnetkov zlorab otrok velja harmonizirana zakonodaja Evropske unije. V ospredju posveta, ki ga je moderiral Marjan Turk z Ministrstva za digitalno preobrazbo, je bila razprava o področjih, ki jih ureja DSA, s posebnim poudarkom na vprašanju razmejitve med upravnim in sodnim odločanjem.

Posvet, na katerega je bila vabljena strokovna in zainteresirana javnost, sta z nagovoroma odprli ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh ter vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše. Dr. Stojmenova Duh je v svojem govoru poudarila, da smo priča »izjemnemu razvoju novih digitalnih storitev, ki ključno vplivajo na način, kako komuniciramo in poslujemo, nastopamo na trgu  in uporabljamo storitve. To naši družbi prinaša izjemne nove priložnosti pa seveda tudi nekatere nove izzive. Tako je internet žal tudi prostor, kjer se trguje s prepovedanimi proizvodi  in storitvami.« Te izzive naslavlja prav Akt o digitalnih storitvah, je poudarila ministrica, ki je med glavnimi nameni uredbe navedla boljše varstvo temeljnih pravic na spletu, manjšo izpostavljenost nezakonitim vsebinam, izboljšanje pravne varnosti, izboljšanje delovanja enotnega digitalnega trga Evropske unije, izboljšanje konkurenčnosti ter zmanjšanje sistemskih tveganj, med katerimi je omenila manipulacije in dezinformacije. Ministrica je povedala, da je v slovenskem pravnem redu temeljni predpis, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), uveljavitev Akta o digitalnih storitvah pa po njeni oceni ponuja priložnost za analizo in spremembe nekaterih določb tega zakona. Ob tem se je zahvalila sodelujočim na posvetu, ki splet in digitalne storitve preučujejo iz različnih zornih kotov, da bodo s svojimi izkušnjami in znanjem pripomogli k temu, da bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo na visoki ravni izpeljalo obveznosti, ki jih državi nalaga Akt o digitalnih storitvah.

Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je poudarila, da Evropska unija orje ledino tudi na digitalnem področju ter pri tem Akt o digitalnih storitvah izpostavila kot prvi v mednarodnem prostoru, ki postavlja nov regulativni okvir za prehod v digitalno dobo. Pri tem je opozorila, da mora biti tak prehod vzpostavljen na demokratičen način, zato so tovrstni posveti zelo dobrodošli. Poudarila je, da Akt o digitalnih storitvah sledi načelu, da je tisto, kar je nezakonito v vsakdanjem življenju, nezakonito tudi na spletu. S tem se bo varnost povečala za vse, je poudarila dr. Jug Jerše.

Na posvetu so sodelovali mag. Živa Šuta (Evropsko digitalno inovacijsko stičišče DIGI-SI), Maša Drofenik (Register.si), dr. Matija Damjan (Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), mag. Simon Delakorda (Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo) in Peter Pavlin (Ministrstvo za pravosodje).

Moderator razprave Marjan Turk je v uvodni predstavitvi orisal namen in temeljne določbe uredbe DSA. Kot je poudaril, bodo nova pravila pomagala zaščititi uporabnike pred nezakonitimi vsebinami na spletu. »Akt o digitalnih storitvah določa procesne poti odstranjevanja nezakonitih vsebin, pri tem pa varuje temeljne pravice uporabnikov,« je dodal.

Mag. Živa Šuta je pozdravila sprejem Akta o digitalnih pravicah in ocenila, da uspešno nadomešča več kot dvajset let staro Direktivo o elektronskem poslovanju. Kot pozitivno je ocenila, da uredba omogoča razvoj interneta in digitalnih tehnologij hkrati pa zagotavlja varstvo temeljnih pravic in pravic udeležencev na trgu. Kot pomembno je izpostavila tudi, da je Sodišče Evropske unije že podalo kriterije za odstranjevanje nezakonitih in škodljivih vsebin na spletu. Mag. Šuta je opozorila tudi na previdnost pri določanju meje med škodljivimi in nezakonitimi vsebinami na spletu, posebej na področju širjenja dezinformacij.

Maša Drofenik je opozorila, da je Register.si na področju, ki ga ureja Akt o digitalnih storitvah, že do sedaj nabral kar nekaj prakse. Ocenila je, da bi morali vsebine s spleta odstranjevati le v skrajnih primerih, pristojna za to pa bi morala biti sodišča, ki bi tehtala, ali je odstranitev vsebin sorazmeren ukrep. Glede uveljavitve Akta o digitalnih storitvah je poudarila, da morajo biti zakonodajni ukrepi, s katerimi se ga bo izvajalo, smiselni in tehnično izvedljivi. Dodala je, da na Register.si opažajo, da nacionalna zakonodaja na področju odstranjevanja vsebin s spleta ni enotna oziroma usklajena.

Peter Pavlin je opozoril, da je potrebno upoštevati ustavnopravno dimenzijo, med drugim pravico iz 37. člena Ustave Republike Slovenije (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) in 39. člena Ustave (svoboda izražanja). Opozoril je na judikaturo Ustavnega sodišča, ki opozarja na pomen pravic iz 35, 36. in 37. člena Ustave tudi v razmerju do prava Evropske unije. S tega vidika je najprimernejša predhodna sodna kontrola posegov v internet, pri zakonodajnem urejanju je sicer potrebno upoštevati posebnosti posameznih predpisov.

Dr. Matija Damjan se je strinjal, da je vprašanje razmejitve med upravnimi in sodnimi pristojnimi organi v slovenskem pravnem redu tudi ustavno vprašanje. Pri tem pa je potrebno razlikovati med tako imenovanim ukrepanjem pri viru in posegi v internet. Zlasti pri slednjih je potrebno biti previden in je sodna pristojnost zanje ustrezna, saj se danes večina pravic izvršuje tudi na internetu. Dr. Damjan, ki je Akt o digitalnih storitvah ocenil kot potencialno precej učinkovit za odstranjevanje nezakonitih vsebin, je podprl idejo o specializiranem sodišču, ki bi obravnavalo primere, ki se nanašajo na internet. Po njegovem mnenju bi lahko na enem od sodišč v državi oblikovali skupino, ki bi se ukvarjala zgolj s pobudami za odstranjevanje nezakonitih vsebin s spleta.

Mag. Simon Delakorda je opozoril na širši družbeni kontekst interneta in družbenih omrežij ter omejitve, s katerimi se srečuje pravo pri vprašanju zmanjševanja škodljivih vsebin na spletu. Delakorda je ocenil, da je pomanjkljivost Akta o digitalnih storitvah v tem, da naslavlja predvsem posledice, ne pa vzrokov za generiranje škodljivih vsebin. Kot enega od glavnih vzrokov, je navedel tako imenovano ekonomijo pozornosti, ki so ji podrejene internetne platforme.