Na srečanje so bili vabljeni županje in župani vseh slovenskih občin, razprava pa se je pod sloganom »Povezani zmoremo več in veliko bolje« osredotočila na pomen sodelovanja lokalnih oblasti pri nadaljnjem razvoju slovenskega turizma. Ta v novem strateškem obdobju zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse.

Leto 2022 lahko v slovenskem turizmu opišemo kot leto uspešnega okrevanja po pandemiji covid-19. A vendar so pred panogo številni izzivi, ki jih bo mogoče nasloviti le v tesnem sodelovanju med državno ravnijo in lokalnimi skupnostmi.

Tokratno srečanje z župani je bilo hkrati spoznavne in delovne narave, njegov osrednji namen pa spodbujanje intenzivne razprave in krepitev sodelovanja. Novo turistično strategijo, načrte ter osrednje prihajajoče projekte na področju turizma so prisotnim županjam in županom predstavili minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Dubravka Kalin, direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak ter predsednik Odbora za turizem pri Skupnosti občin Slovenije Peter Misja.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril pomen vloge občin pri soustvarjanju turistične ponudbe: »Turizem je globalna gospodarska dejavnost, ki se razvija lokalno. Dejstvo je, da se strategija, ki smo si jo skupaj zastavili, začne uresničevati v vsakem kraju, vsaki vasi. To je možno zgolj ob tesnem sodelovanju z občinami – nenazadnje je turizem pomemben vir prihodka tako za občinski proračun kot številne občane, ki so v tej panogi zaposleni. Turizem daje številnim krajem utrip in pogosto spodbudi izgradnjo ali obnovo javne infrastrukture, ki je v prvi vrsti resda namenjena turističnim gostom, a imajo od nje velike koristi tudi občani. Tega se župani vodilnih turističnih destinacij že dobro zavedajo.« Minister je ob tem spomnil na 148 milijonov evrov razpisanih sredstev v lanskem letu, s katerimi je ministrstvo spodbudilo investicijski cikel v slovenskem turizmu v višini preko 325 milijonov evrov: »S tem smo spodbudili vlaganja v razvoj treh področij, in sicer celoletne turistične ponudbe v največjih smučarskih središčih, novih nastanitvenih kapacitet z višjo dodano vrednostjo ter javne turistične infrastrukture.« Minister je napovedal, da bo ministrstvo letos v skladu s strategijo poleg dviga kakovosti slovenskega turizma delalo na optimizaciji razpršenosti turistične ponudbe skozi vse leto in po vsej Sloveniji, trajnostne naravnanosti turizma, sinergij z različnimi področji in upravljanja s kadri, ter pri tem izpostavil: »Takšno pot strategije slovenskega turizma smo si zastavili skupaj z vami. Da bo hoja po njej v zadovoljstvo vseh, bomo morali sodelovati na vseh ravneh.«

Generalna direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin je predstavila Strategijo slovenskega turizma 2022–2028 ter javne razpise za spodbujanje razvoja turizma in oblikovanja celoletne turistične ponudbe, ob tem pa poudarila pomen sodelovanja in povezovanja: »Butične, vrhunske turistične produkte in doživetja lahko ustvarjamo le skupaj. S strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport razpisujemo spodbude za vlaganja v turistično infrastrukturo, a razvoja turizma na lokalni ravni si morajo želeti in ga spodbujati tudi župani. Turizem je dejavnost, ki ima visok multiplikativni učinek na druge gospodarske dejavnosti, generira nova delovna mesta in ugodno vpliva na dvig kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva.« Pri tem je Kalinova opozorila tudi na namensko porabo finančnih sredstev, ki jih občine prejmejo iz naslova turistične takse in koncesijskih dajatev od izvajanja posebnih iger na srečo: »Občine so samo lani iz naslova turistične takse prejele kar 23,9 milijona evrov, ki jih morajo porabiti namensko, torej za razvoj turizma, zagotavljanje informacij turistom in ureditev javne turistične infrastrukture. Ta sredstva lahko ob dobrem načrtovanju in sodelovanju na ravni destinacije predstavljajo pomemben vložek v boljše pogoje za razvoj turistične ponudbe na lokalni ravni. Dodatno so občine lani prejele še 19,8 milijona evrov koncesijskih dajatev od izvajanja posebnih iger na srečo, kar prav tako morajo porabiti za namen spodbujanja turizma.«

Direktorica STO, mag. Maja Pak, je izpostavila trajnost kot zeleno nit slovenskega turizma: »Na Slovenski turistični organizaciji smo ponosni na že 62 destinacij, vključenih v Zeleno shemo slovenskega turizma, ključno in v mednarodnem okolju večkrat nagrajeno orodje za prepoznavanje in spodbujanje trajnosti v panogi. Odgovorni turizem prihodnosti bo ob zadovoljstvu turistov v ospredje postavljal skrb za okolje in naravo, pa tudi dobrobit lokalnih skupnosti, ki sprejemajo goste v svoj življenjski prostor. Zato je izrednega pomena, da država in občine panogo razvijamo z roko v roki in imamo pred očmi skupne cilje. K uravnoteženemu in preudarnemu razvoju panoge bo pripomogla tudi nadgradnja organiziranosti slovenskega turizma, ki jo predvideva aktualna turistična strategija in katere pomemben vidik je spodbujanje povezovanja s ciljem oblikovanja močnih destinacijskih znamk, optimizacije virov ter skupnega naslavljanja velikih izzivov.«

Predsednik Odbora za turizem pri Skupnosti občin Slovenije Peter Misja pa je dejal: »Uspešnost in razvoj turizma je vsekakor odvisen od dobrega poznavanja, razvoja in predvsem dobrega sodelovanja občine in vseh deležnikov v občini. Pomembno je tudi povezovanje med občinami in državo. Dobra promocija, ki jo skupaj zagotavljajo država, turistično gospodarstvo in občine, daje rezultate. Lokalne skupnosti smo vedno aktivno sodelovale pri pripravi zakonskih aktov, strategij in promocijskih aktivnosti, pa tudi pri vzpostavljanju ustreznih pogojev, ki pozitivno vplivajo na razvoj turizma.«

Na okrogli mizi so svoja mnenja, poglede in izkušnje, kako udejanjati trajnostni turizem v praksi in katere koristi prinaša lokalnemu prebivalstvu, turističnim ponudnikom in seveda obiskovalcem, podali vodilni iz destinacij, ki nosijo platinasti znak Slovenia Green: podžupanja Bohinja Monika Ravnik, župan Brežic Ivan Molan, župan Kranja Matjaž Rakovec, župan Laškega Marko Šantej ter direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek.

V letu 2022 smo v Zeleni shemi slovenskega turizma (ZSST) pozdravili tri nove platinaste destinacije: Bohinju, ki je znak prejel že leto pred tem, so se pridružile še Laško, Ljubljana ter Čatež in Brežice. Letos pa smo podelili še peti platinasti znak – prejel ga je Kranj. To kaže na vse bolj uspešen razvoj trajnostnega turizma v slovenskih destinacijah. V ZSST so vključene že vse vodilne destinacije slovenskega turizma, ki skupaj predstavljajo kar 98 odstotkov vseh turističnih prenočitev, število vseh destinacij v ZSST pa je 62, torej skoraj tretjina vseh slovenskih občin. V letošnjem letu bo sicer ZSST doživela vsebinsko nadgradnjo, snujemo tudi korake na področju njene nadaljnje digitalizacije. Trajnostna in digitalna transformacija je namreč pogoj za višjo produktivnost in dodano vrednost v turizmu.

Drugi pomemben projekt Slovenske turistične organizacije v letošnjem letu, v katerem računamo na močno podporo in sodelovanje destinacij, pa je nadgradnja organiziranosti slovenskega turizma, kot jo predvideva Strategija slovenskega turizma 2022-2028. Postopek pridobivanja informacij s strani destinacij prek vprašalnikov in poglobljenih intervjujev je že stekel, v naslednji fazi bodo marca sledile delavnice v vseh štirih makrodestinacijah. Cilj je že sedaj dobro zasnovan model destinacijske organiziranosti optimizirati za potrebe učinkovite promocije in trajnostnega razvoja destinacij. Dobro zasnovan sistem upravljavskih struktur na vseh ravneh je ključnega pomena za učinkovito upravljanje turističnih tokov v destinacijah, za usmerjen in nadzorovan razvoj turizma, ki bo spoštoval trajnostna načela, krepil poslovno okolje in prispeval k rasti kakovosti storitev in večji dodani vrednosti. Pomemben vidik nadgradnje je tudi spodbujanje regijskega združevanja na geografsko in programsko zaokroženem območju s ciljem izgradnje še močnejše mednarodne konkurenčne pozicije območja (močne destinacijske znamke), optimizacije finančnih in kadrovskih virov ter skupnim reševanjem zahtevnejših razvojnih in infrastrukturnih izzivov regije.

Pomemben del srečanja smo posvetili razpravi, v kateri so župani lahko podali svoja mnenja, razmišljanja in pobude. Njihov prispevek, ki si ga prek najrazličnejših kanalov želimo tudi v prihodnje, bomo upoštevali pri snovanju prihodnjih korakov na področju turizma na državni ravni. Le s skupnimi močmi bomo lahko zagotovili, da bo turizem v Sloveniji v skladu z zastavljeno vizijo resnično ustvarjal večjo vrednost za vse.