Med obdobjem epidemije covida-19 je bilo številnim kulturnim delavcem in delavkam oteženo ali onemogočeno delo zaradi zaščitnih ukrepov zapiranja javnih kulturnih zavodov, odpovedi oziroma omejevanja izvajanja prireditev in festivalov in podobno. Spremenjene okoliščine so samozaposlenim kulturnim delavcem in delavkam preprečevale delo v polnem obsegu, upočasnile razvoj projektov, onemogočile udeležbo na mednarodnih dogodkih in posledično tudi konkuriranje za priznanja in nagrade. Izrazito negativen učinek so imele te okoliščine za mlade, ki so se v obdobju epidemije coivda-19 šele uveljavljali. Ukrepi za zamejevanje in preprečevanje epidemije so povzročali izpad dohodkov ter onemogočali razvoj umetniških praks posameznikov in posameznic. Prejšnja vlada tega dolgoročnega negativnega učinka epidemije na kulturni sektor ni sanirala.

Vlada s spremembo uredbe zdaj z znižanimi kriteriji obsega dela omogoča tudi tistim samozaposlenim v kulturi, ki izkazujejo izjemnost, a so zaradi epidemije bili primorani zamejiti svoj obseg dela, da dosegajo vstopni prag za pridobivanje ali uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Tako se končno tudi za samozaposlene v kulturi odpravljajo dolgoročne negativne posledice epidemije covida-19.

Druga ključna sprememba, ki jo prinaša nova uredba, je višina dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi. S cenzusom je določena skupna vsota dohodkov samozaposlenega, ki je meja za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Doslej je bila kot osnova za določitev cenzusa veljavna bruto plača iz 35. plačnega razreda. V skladu s povišano stopnjo inflacije in naraščajočimi življenjskimi stroški v zadnjih 10 mesecih ter povišanjem plač v javnem sektorju je po novem cenzus določen glede na 36. plačni razred. Spremembo plačnega razreda upravičuje tudi dejstvo, da je bil plačni razred že v izhodišču, ob uveljavitvi uredbe, glede na zahtevano izobrazbo določen prenizko.

Danes sprejete spremembe so prve v nizu ukrepov urejanja višine cenzusa samozaposlenih v kulturi. V okviru celostne reforme statusa samozaposlenih v kulturi bo Ministrstvo za kulturo namreč pripravilo uvedbo drsnega cenzusa.

Z uredbo se ustrezno dopolnjuje tudi navajanje Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Po uveljavitvi uredbe je bilo namreč sprejetih več zakonov, ki posegajo v ZUJIK, zato je bilo navajanje slednjega v uredbi pomanjkljivo.

Dolžina relevantnega obdobja za presojo izpolnjevanja pogojev za vpis v Razvid samozaposlenih v kulturi se usklajuje z dolžino tega obdobja pri pridobivanju pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Izenači se tudi obdobje, odločilno za presojo dela samozaposlenega v kulturi pri tistih poklicih, ki so deficitarni, s treh na pet let. S tem se položaj samozaposlenih v deficitarnih poklicih pri pridobivanju pravice do plačila prispevkov za socialno varnost smiselno izenačuje s položajem ostalih samozaposlenih v kulturi.

Poleg tokratne spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi je vlada pretekli teden tudi povišala dnevno nadomestilo za bolniško odsotnost samozaposlenim v kulturi za leto 2023. Nadomestilo je v letu 2023 določeno v višini 37 evrov. Gre za 50-odstotno zvišanje lanskoletnega dnevnega nadomestila, ki je znašal 25 evrov. S povišanjem nadomestila se prekinja večletna praksa, v skladu s katero so bili samozaposleni v kulturi ob najbolj trdovratnih boleznih prepuščeni prenizkim nadomestilom, ki so jih uvrščali globoko pod prag revščine. Cilj vlade je, da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pravice, povezane z zdravjem samozaposlenih, celostno uredi v okviru reforme statusa samozaposlenih v kulturi.