Namen dogodka je bil predstaviti njuno delovanje, primere dobrih praks in izzive, s katerimi se soočata, z željo po izboljšanju razumevanja obeh mrež, njunemu močnejšemu povezovanju in iskanju sinergij. Datumu primerno se je srečanje zaključilo s številnimi novimi vzpostavljenimi vezmi in idejami za okrepljeno (so)delovanje.

V prvem delu srečanja sta potekali dve vzporedni delavnici, ena za EIT RIS HUB-e in druga za SRIP-e. Njun namen je bil oblikovati prevladujoče modele delovanja posamezne mreže ter podati predloge za izboljšave. Udeleženci so izbrali tudi primere dobrih praks in izzive, ki so skupni večini skupnostim oziroma partnerstvom. V drugem delu aktivnega iskanja sinergij, ko so se udeležencem delavnic pridružili še predstavniki relevantnih ministrstev in agencij, so potekale predstavitve rezultatov vrednotenja obeh mrež ter rezultatov dopoldanskih delavnic. Sledili sta dve tematski razpravi, v katerih so s sooblikovanjem predlogov in idej po omizjih aktivno sodelovali vsi udeleženci dogodka.

Nekaj splošnih ugotovitev

Kljub nekaterim razlikam v modelih delovanja, je pomembna skupna točka obeh inovacijskih mrež eksperimentiranje. Za EIT RIS HUB-e velja, da če posamezni poskus (program, aktivnost ipd.) ne uspe, to ni sprejeto negativno, saj lahko sledijo nove iteracije. Pomembni sta splošna urejenost delovanja posamezne skupnosti v okviru inovacijske mreže (zasledovanje gospodarskih, družbenih in izobraževalnih učinkov) ter dolgoročna trajnost poslovanja (finančna vzdržnost). Pri SRIP-ih, ki so ustanovljeni, da udejanjajo strateške prioritete države, se eksperimentalnost kaže že v njihovi različni organiziranosti, ki je odvisna od potreb posamezne situacije, članov, organizacije. Ker nas v Sloveniji čaka pomembno obdobje oblikovanja novih instrumentov in modelov sodelovanja, bodo izkušnje iz prvega kroga izvajanja Strategije pametne specializacije še toliko pomembnejše.

Slovenski raziskovalno-razvojni in inovacijski ekosistem sestavlja veliko deležnikov, zato je njihovo sistemsko povezovanje izjemnega pomena (prepoznavanje in zavzetje naravnih vlog ter ustrezno usklajevanje aktivnosti). Strategije, ki jih oblikuje država, morajo biti harmonizirane in usklajene s potrebami širšega okolja. Ključno je, da jih spremljajo jasni kazalniki uspešnosti, ki služijo kot kažipot organizacijam, ki strategije izvajajo. Financiranje raziskav, razvoja in inovacij še vedno ni zadostno, zato je treba sredstva, ki so na voljo, bolj ciljno usmeriti, obenem pa poiskati alternativne vire. Vzpostavitev stičišča, ki bi izboljšalo dostop do informacij in komunikacijo med deležniki raziskovalno-razvojnega in inovacijskega ekosistema ter izvajalo naloge na skupnih oziroma podvojenih področjih, lahko podpre državo in ostale deležnike pri naslavljanju prepoznanih izzivov.

Srečanje je organizirala Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj. Dogodek predstavlja eno od aktivnosti Načrta za okrevanje in odpornost za mreženje deležnikov inovacijskega okolja.