24. februarja mineva eno leto od invazije ruske vojske v Ukrajini. V tem letu dni je ukrajinsko ljudstvo pokazalo izredno voljo in odločenost, da se ne podredi Rusiji in njenim zahtevam po delih ukrajinskega ozemlja kljub visoki ceni, ki jo pri tem vsak dan znova plačuje.

Enotna politična podpora

Evropska unija in zveza NATO sta se na razmere odzvali enotno in pri tem pokazali popolno solidarnost z Ukrajino in njenim prebivalstvom. Tudi Slovenija je in ostaja trdna podpornica Ukrajine. Podprli smo status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v Evropski uniji in vse doslej sprejete pakete sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Slovenska vlada je ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha. Pridružili smo se postopku Ukrajine proti Ruski federaciji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Pri tem še posebej poudarjamo poziv k odgovornosti za vojne zločine ter opozarjamo na težek položaj otrok in žensk. Slovenija je tudi med izvirnimi kosponzorkami resolucije Organizacije združenih narodov (OZN) o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini.

Humanitarna, materialna in vojaška pomoč Ukrajini

Na ukrajinsko krizo se je Slovenija takoj odzvala tudi s humanitarno in materialno pomočjo. V prvih mesecih po napadu so prebivalci Slovenije prek občin in lokalnih skupnosti zbrali humanitarno in materialno pomoč, ki je bila s pomočjo Uprave RS za zaščito in reševanje ter mednarodnih humanitarnih organizacij dostavljena Ukrajini in ukrajinskim beguncem v drugih državah. Pri zbiranju pomoči so sodelovala tudi podjetja, lekarne, zdravstveni zavodi, veletrgovci z zdravstveno opremo ter ministrstva in vladne službe. Pomemben del slovenske pomoči Ukrajini je tudi humanitarna pomoč, ki jo kot država nudimo na donatorskih konferencah oziroma prek mednarodnih organizacij ali v obliki dvostranskih projektov (projekta ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti za pomoč beguncem v Moldaviji in Sloveniji ter projekta Slovenske karitas za pomoč beguncem na Poljskem in v Moldaviji). Slovenija prispeva tudi k obrambnim zmogljivostim Ukrajine, med drugim je donirala 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon.

Pomoč ukrajinskim beguncem v Sloveniji

Od začetka ruskega napada na Ukrajino je domove zapustilo že več kot 8 milijonov ljudi. Nekaj več kot 70 tisoč jih je prebivališče prijavilo tudi v Sloveniji, status začasne zaščite pa je v tem letu pridobilo 7963 ukrajinskih beguncev. Vsi državljani Ukrajine s pridobljenim statusom začasne zaščite imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči ali žepnine, združevanja družine in podobno. Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je nastanitve zanje organiziral v treh nastanitvenih centrih, dijaških domovih, integracijskih hišah in stanovanjih ter s tem zagotovil 529 ležišč. Od 5477 vlog za denarno pomoč in 4744 vlog za denarno pomoč za zasebno nastanitev je urad odobril 90,5 odstotka vlog. V program začetne integracije (učenje slovenskega jezika, zgodovine in kulture) se vključuje 445 ukrajinskih beguncev. Slovenija je za oskrbo in integracijo ukrajinskih beguncev tako v enem letu namenila 20,5 milijona evrov. Ukrajinski begunci se vključujejo tudi na slovenski trg dela. Trenutno je v evidenco brezposelnih prijavljenih 450 oseb iz Ukrajine, 101 oseba pa si je v letu dni po prihodu v Sloveniji že našla zaposlitev. Za pomoč z informacijami je vzpostavljen klicni center (080 41 42) in spletna stran Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine, kjer so vsebine tudi v ukrajinskem jeziku.

Mladim zagotavljamo čim hitrejšo normalizacijo življenja

Slovenija namenja posebno pozornost mladim, otrokom in mladostnikom in z različnimi ukrepi skrbi, da se jim življenje čim prej povrne v predvidljive tirnice: da se lahko družijo s sovrstniki, gredo v vrtec, obiskujejo pouk. Tako je v slovenske vrtce vključenih 244 predšolskih otrok, osnovno šolo pa jih v okolišu, v katerem prebivajo, obiskuje nekaj čez devetsto. Da se lažje vključujejo v novo okolje, jim država omogoča dodatni pouk slovenščine, zagotavlja učbenike iz šolskih skladov ter brezplačno šolsko prehrano in prevoz. Sto mladostnikov se trenutno izobražuje v srednjih šolah. Tudi slovenske univerze ukrajinskim študentom aktivno pomagajo, da se lažje vključijo v novo okolje ter nadaljujejo izobraževanje. Na študijske programe je sicer v letošnjem šolskem letu prvič vpisanih 164 državljanov Ukrajine, vseh vpisanih pa je 227. Ukrajinski študentje so glede pravic izenačeni s slovenskimi državljani in državljani EU, imajo možnost uveljavljanja subvencije za bivanje v študentskih domovih, na univerzah pa zanje tudi organizirajo tečaje slovenskega jezika. Študentska organizacija Slovenije ima vzpostavljeno tudi infotočko.

Pomoč najranljivejšim

Na prošnjo Veleposlaništva Ukrajine smo uspešno izpeljali premestitev otrok iz sirotišnice v Lugansku, kar je za zdaj edini tovrstni projekt v Sloveniji. V široko zastavljenem sodelovanju vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, občine Postojna, krajevne skupnosti, civilne zaščite, Dijaškega doma Postojna, Zveze prijateljev mladine, medijske hiše Pop TV ter različnih posameznikov je Ljudska šola v Slavini postala dom dvajsetim otrokom sirotam. Slovenija se je odzvala tudi na prošnjo Ukrajine po zdravstveni oskrbi ranjencev in sprejela dva ukrajinska ranjenca. Tako se pridružuje preostalim 18 državam EU pri oskrbi ranjencev in obolelih iz Ukrajine.