Izvedba Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, ki temelji na treh stebrih, bo pripomogla k umestitvi slovenskega trga kapitala v krog uspešnih evropskih trgov kapitala. Razvit trg kapitala lahko koristi tako gospodarstvu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem (MSP), kot tudi prebivalstvu. Razvit trg kapitala lahko namreč gospodarstvu, zlasti MSP, zagotovi boljši dostop do financiranja, kar je za ta segment gospodarstva izredno pomembno, še posebej v trenutnih razmerah, ko se dostopnost do bančnih virov v tem delu poslabšuje. Ukrepi iz strategije lahko spodbudijo razvoj obstoječih in zagon novih tehnoloških ter inovativnih MSP z visokim potencialom za hitro in vzdržno rast, na katerih bi lahko v prihodnosti temeljilo slovensko gospodarstvo. Skozi večji poudarek na finančnem izobraževanju pa lahko možnost vlaganja na kapitalskem trgu približamo tudi prebivalstvu. Ob spodbujanju izdaj manj tveganih finančnih instrumentov tudi za ta segment vlagateljev lahko tudi za prebivalstvo omogočimo privlačno naložbeno okolje za stroškovno učinkovito plemenitenje prihrankov.

Vlada se je seznanila s Pomladansko napovedjo, ki za letos predvideva občutno umiritev gospodarske rasti, ki pa bo višja od jesenskih pričakovanj ter postopno zniževanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih še razmeroma visoka. Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali tudi obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki pa bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih znatno nižja kot lani. Tudi v Sloveniji se bo gospodarska rast letos umirila (na 1,8 %), vendar bo višja od jesenskih pričakovanj (1,4 %). Na Umarju pričakujejo nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast zasebne potrošnje in izvoza, ki bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. Tveganja za uresničitev napovedi so zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih. Letos pričakujejo postopno umirjanje inflacije, ki pa bo predvsem zaradi visoke ravni v začetku leta v povprečju ostala razmeroma visoka (7,1 %). V odsotnosti zunanjih šokov se bo zniževanje inflacije, podprto z ukrepi monetarne politike, prihodnje leto nadaljevalo. Proti 2 % bi se inflacija lahko postopoma znižala šele po letu 2024.