Direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je v nagovoru dejala, da bomo s poimenovanjem najpomembnejše sejne sobe na uradu, kjer poteka največ dogodkov, ohranjali spomin na Petra Florjančiča, njegovo ime in inspiracija bosta tudi tako živela še naprej in bila v navdih mnogim generacijam.

Peter Florjančič je vse svoje življenje posvetil izumom. Že kot petindvajsetleten je med drugo svetovno vojno svoj prvi večji uspeh dosegel s patentom za statve, ki so omogočale hitrejše tkanje, in za stroj za tkanje šalov, ki so jih med letoma 1944 in 1945 izdelovali v Davosu in so bili prodajna uspešnica.

Obsežen seznam njegovih dosežkov in njegov neverjeten izumiteljski duh sta naravnost osupljiva. Svetovno slavo si je pridobil z izumom razpršilca za parfum in okvirčkom za diapozitive, vsestransko dejaven pa je bil na različnih področjih tehnike. Marsikateri njegovi neuresničeni izumi so vizionarsko prehitevali čas, saj mu tehnika in materiali še niso omogočali izdelave. Tak primer so avtomobilske zračne blazine, ki si jih je zamislil že leta 1957, a tedanja avtomobilska industrija tehnološko še ni bila pripravljena na to revolucionarno novost.

Od leta 1943 je prijavil več kot 400 izumov, od katerih so bili mnogi podeljeni po vsem svetu. Do zdaj jih je do stopnje proizvodnje prišlo 43. Slovenski urad za intelektualno lastnino mu je podelil osemnajst patentov, bil je imetnik petih znamk in trinajstih modelov. Zadnji model je registriral decembra 2016 in sicer prstan v obliki stiliziranega vesla za blejsko pletno.

Pogosto je poudarjal tudi pomembnost tega, da mora vsak inovator že v procesu izumljanja misliti na to, da bo izum imel svoj trg. Državni sekretar mag. Dejan Židan je na slovesnosti dejal, da si »v Sloveniji prizadevamo biti tehnološko primerljivi z najbolj razvitimi državami sveta. Za dosego tega cilja je ključnega pomena potencial mnogih slovenskih izumiteljev, ki sledijo dolgoletni tradiciji in znanju svojih svetovno uveljavljenih predhodnikov. Med njimi je eden najbolj znanih zagotovo Peter Florjančič.« Dodal je, da si bosta tako ministrstvo kot urad »še naprej prizadevala za ustvarjanje spodbudnega okolja za nastanek inovacij in njihov uspeh na trgu. Na ta način bomo prispevali k tehničnemu napredku, družbenemu razvoju, blagostanju in ustvarjanju delovnih mest.«

Hči Petra Florjančiča gospa Marion Florjančič in njegov vnuk gospod Peter Riolo sta z zbranimi delila nekaj spominov in anekdot. Na dogodku so bili na ogled tudi nekateri njegovi izumi, ki jih hrani Tehniški muzej Slovenije. Veseli nas, da smo z muzejem ponovno sodelovali na današnjem dogodku, v preteklosti smo skupaj že pripravili razstavo o Petru Florjančiču. Tudi z njim smo večkrat sodelovali, kar nekajkrat je bil naš gost na raznih dogodkih, ob njegovi stoletnici pa smo mu priredili tudi proslavo na Bledu s številnimi uglednimi gosti, ki so se je udeležili tudi veleposlaniki držav, kjer je Florjančič živel in ustvarjal (Avstrija, Švica, Nemčija, Italija).