»Pozdravljam dokončni dogovor o novem mednarodnem sporazumu, ki bo zaščitil in zavaroval naše oceane. Gre za izjemen uspeh multilateralizma in globalnih prizadevanj za boj proti negativnim posledicam podnebnih sprememb. Je dokaz, da mednarodna skupnost zna učinkovito ukrepati in usklajeno reševati globalne izzive. Slovenija je pri tem aktivno sodelovala in si je znotraj EU prizadevala za rešitev za učinkovito zavarovanje ključnih delov oceanov in varovanje biotske raznovrstnosti v oceanih," je ob tej priložnosti poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je prav tako izrazil zadovoljstvo nad sprejetim sporazumom: »Izjemno me veseli, da je kmalu po Montrealskem sporazumu sprejet tako pomemben sporazum za zaščito oceanov. Globalna zaščita mednarodnih voda bo zagotovo imela dolgoročne posledice tudi za ohranjanje biološke raznovrstnosti slovenskega morja in priobalnega pasu. Slovenija bo decembra letos v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, kar bo zagotovo širše prispevalo k zagotavljanju dobrega stanja morja.«

Morska območja izven nacionalne pristojnosti, ki pokrivajo skoraj dve tretjini svetovnega oceana, človeštvu zagotavljajo neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne, znanstvene koristi in koristi za varnost hrane. Zaradi onesnaževanja (vključno s hrupom), prekomernega izkoriščanja, podnebnih sprememb in zmanjševanja biotske raznovrstnosti so pod vedno večjim pritiskom. Sprejeti sporazum je zato nujen korak na poti k zaščiti oceanov.

Sprejeti dogovor vsebuje ključne mehanizme za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti odprtega morja ter določa vzpostavitev finančne ter strokovne in tehnične pomoči državam v razvoju. Izvajanje sporazuma bo prispevalo tudi k spopadanju s podnebnimi spremembami in zmanjševanju onesnaževanja okolja. Med ključnimi cilji dogovor uvaja:

• instrumente za ustanavljanje varovanih območij na oceanih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost;
• pravila za izvajanje presoj sprejemljivosti za aktivnosti, ki lahko škodujejo biotski raznovrstnosti in se izvajajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;
• pravila glede raziskovanja in uporabe morskih genskih virov ter delitev morebitnih koristi, pri čemer ne posega v pravila veljavnih ribiških sporazumov;
• določa ukrepe za krepitev zmogljivosti za njegovo izvajanje zlasti v državah v razvoju ter načine financiranja teh dejavnosti;
• ustanavlja organe, vključno s strokovnimi, ki bodo bedeli nad izvajanjem tega sporazuma.

Sobotni dogovor je rezultat skoraj desetletnih prizadevanj mednarodne skupnosti in velik dosežek za celotno EU, ki temeljijo na podlagi spoznanj, da se stanje biotske raznovrstnosti v oceanih hitro slabša ter da je od ohranitve biotske raznovrstnosti na oceanih soodvisen cel svet.

Slovenija je aktivno sodelovala v teh prizadevanjih in si je znotraj EU prizadevala za rešitve v sporazumu, ki vodijo v učinkovito zavarovanje ključnih delov oceanov in varovanje biotske raznovrstnosti v oceanih.