Ministri za razvojno sodelovanje EU so skupaj z generalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosom Adhanom Ghebreyesusem govorili o novi globalni zdravstveni strategiji EU, ki postavlja globalno zdravje kot temeljni steber zunanje politike EU. Poudarili so, da je potrebno nadoknaditi zaostanek pri doseganju z zdravjem povezanih ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, saj je pandemija covida-19 v številnih državah povzročila nazadovanje na tem področju. Ključna naloga je krepitev zdravstvenih sistemov in zagotavljanje splošnega zdravstvenega varstva za vse. Generalni direktor dr. Tedros se je zahvalil za odločno, trajno in enotno podporo držav EU Svetovni zdravstveni organizaciji.

Osrednja tema zasedanja drugega dne je bila razprava o razmerah v Ukrajini, na kateri je preko video povezave sodeloval Oleksandr Kubrakov, namestnik predsednika vlade Ukrajine za obnovo. Kubrakov se je zahvalil za dosedanjo podporo EU, predstavil aktualno koordinacijo na področju obnove, razmere na  terenu, oceno Ukrajine o nujnih potrebah za letošnje leto in prioritetah za srednjeročno obnovo. Glavna področja obnove, ki jih je Ukrajina identificirala, sta energetski sektor in kritična infrastruktura.

Vršiled dolžnosti generalnega direktorja Skrt je poudaril, da je Slovenija doslej Ukrajini namenila obsežno in vsestransko pomoč in bo s solidarnostjo nadaljevala, dokler bo potrebno. Ob tem je izpostavil, da bo pri obnovi Ukrajine izrednega pomena povezovanje procesa obnove s procesom reform v kontekstu približevanja Ukrajine EU in ustrezna koordinacija donatorjev. Pri tem gre za obsežen proces, ki vključuje tako civilno družbo, zasebni sektor kot tudi druge akterje. Povedal je tudi, da obnova ne bo možna brez zagotovljenega varnega okolja, kamor sodi tudi okolje očiščeno min. Kontaminacija z minami ovira gospodarski razvoj in predstavlja veliko grožnjo za varnost ljudi, predvsem otrok. Slovenija ponuja pomoč pri zahtevnih razminiranjih, in sicer s krepitvijo zmogljivosti in prenosom znanja. Poleg razminiranja lahko Slovenija ponudi tudi strokovna znanja na področju rehabilitacije žrtev vojne, predvsem na področju duševnega zdravja in psihosocialne pomoči.

Ministri za razvojno sodelovanje EU so v luči vse večje razvojne vrzeli razpravljali še o reformi mednarodnih razvojnih bank. Strinjali so se, da bi le-te morale biti bolje pripravljene na spopadanje z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in prehranska varnost, ob ohranjanju cilja zmanjševanja revščine, skladno s cilji trajnostnega razvoja. Zato je treba okrepiti kapacitete mednarodnih razvojnih bank za delo z zasebnim sektorjem, prilagajanje in privabljanje novih sredstev.

Pod točko razno so ministri govorili o zastoju pri podpisu Post-Cotonujskega sporazuma, strategiji Global Gateway, mednarodni donatorski konferenci za popotresno obnovo Turčije in Sirije ter o položaju žensk v Afganistanu.