To so na primer krepitev upravljanja zunanjih meja EU, implementacija nove informacijske arhitekture in projekta povezljivosti informacijskih sistemov (tako imenovana interoperabilnost) in krepitev policijskega sodelovanja. Prav tako je treba zagotoviti, da je nadzor na notranjih mejah ukrep v skrajni sili, ki se ohranja v omejenem časovnem obdobju in ga spremljajo izravnalni ukrepi, kjer je to potrebno.

Veleposlanik pri Stalnem predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji Iztok Jarc, ki je zastopal Slovenijo na današnjem zasedanju, se je v razpravi navezal na poročilo Evropske komisije, da se že osmo leto zapored soočamo z nadzorom na notranji meji. Poudaril je, da je ta neutemeljen, nesorazmeren in nezakonit. »Ta nadzor ne dosega svojega namena, kar vidimo v praksi, prizadeti pa so zlasti obmejno prebivalstvo, dnevni migranti in turisti. Torej večinoma naši državljani,« je bil jasen veleposlanik in dodal, da nadzor »hromi normalno življenje vzdolž meje, hromi promet in ima negativne posledice za gospodarstvo«. Evropsko komisijo kot varuhinjo pogodb EU je pozval, tudi v imenu drugih prizadetih držav, k takojšnjemu ukrepanju.

Dodal je, je Slovenija v rednih stikih s schengenskim koordinatorjem in tudi s sosednjo Avstrijo, s katero smo nedavno vzdolž celotne meje okrepili policijsko sodelovanje. Prav tako pa je izrazil pričakovanje, da bodo vse te aktivnosti pripeljale do želenega rezultata, torej do končnega umika nadzora na notranji meji.

V razpravi v formatu schengenskega Sveta so se ministri osredotočili zlasti na prihodnost vizumske politike. Skupna vizumska politika EU je namreč sestavni del schengenskega pravnega reda in eno ključnih orodij za obravnavanje varnostnih tveganj in nedovoljenih migracij v schengenskem območju. Kot močan vzvod, ki ima potencial za spodbujanje reform, pa postaja tudi vse bolj pomemben element skupne zunanje politike. Notranji ministri so se v razpravi osredotočili na vprašanje, kako oblikovati vizumsko politiko EU, da bo ta bolj strateška in odzivna. Poudarek je bil na vnovični reviziji mehanizma za začasno zadržanje vizumskega izvzetja in načinu rednega spremljanja vizumsko izvzetih tretjih držav.

»Dobro delujoča vizumska politika Evropske unije in njeno dosledno izvajanje je temeljni pogoj za zagotavljanje dobrega delovanja schengenskega območja,« je povedal veleposlanik Jarc. Znaten odstotek neutemeljenih prošenj za mednarodno zaščito so v lanskem letu podali prav državljani držav, ki so izvzete iz vizumske obveznosti.  »Zato nujno potrebujemo bolj jasne kriterije, predvsem pa možnost hitrega zadržanja, ko pride do zlorab,« je poudaril Jarc in ob tem izrazil zavedanje, da je vizumska politika močno orodje zunanje politike EU.

Popoldanski del je zaznamovala razprava o notranji in zunanji razsežnosti azila in migracij. Slovenija podpira uravnotežen pristop, ki upošteva specifike posameznih migracijskih poti,  pomembo pa je dosledno izvajanje pripravljenih akcijskih načrtov. Z našimi aktivnostmi ne smemo ustvarjati dejavnikov potega, kar je pomembno tudi z vidika preprečevanja izgube življenj vzdolž migracijskih poti, kot smo jim bili priča tudi v zadnjih tednih.

Da bo izvajanje akcijskih načrtov uspešno, nobenih odločitev ne bi smeli sprejemati brez vključevanja naših partnerjev in upoštevanja njihovih dejanskih potreb. Za Slovenijo je bistvena regija Zahodnega Balkana, kjer se v okviru Procesa Brdo skupaj z državami v regiji prednostno osredotočamo na preprečevanje ene hujših oblik kriminala – tihotapljenja z ljudmi. Obenem skušamo pomembno prispevati tudi k bolj učinkovitemu  vračanju migrantov iz regije, ki niso upravičeni do zaščite. Kot EU pa bi se morali osredotočiti tudi na preventivne informacijske kampanje za ozaveščanje ljudi v izvornih državah o tveganjih pri nezakonitih migracijah in svetovanje tistim osebam, ki obtičijo na poti.

V razpravi o notranjih vidikih azila in migracij ter izvajanju dublinskega načrt se je minister zavzel za preprečevanje sekundarnih gibanj in zlorab azilnih sistemov, pri čemer je eno najbolj učinkovitih orodij zagotovo dosledno izvajanje dublinskih pravil. Ob delovnem kosilu so ministri izmenjali mnenja o stanju dialoga z Ukrajino o notranji varnosti ter sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev ter skupne varnostne in obrambne politike.