Zasedanje pravosodnih ministrov je bilo namenjeno seznanitvi s trenutnim stanjem glede pravosodnih odzivov v boju proti nekaznovanosti za zločine, storjene med rusko agresijo nad Ukrajino, izmenjavi mnenj o dostopu do pravnega varstva in o vlogi civilne družbe pri varovanju in spodbujanju temeljnih pravic.

Ministri so se seznanili s poročilom o napredku v pogajanjih glede Predloga direktive o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije in Predloga direktive o povrnitvi in odvzemu sredstev. Državni sekretar Šoltes je ob tem poudaril, da je potrebno zgotoviti učinkovitost, neodvisnost in nepristranskost Mednarodnega kazenskega sodišča, ter okrepiti čezmejno sodelovanje pristojnih organov. Glede slednjega bo med 15. in 26. majem v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, namenjena pogajanjem o konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov ('MLA konvencija').

Pravosodni ministri so opravili tudi redno razpravo o pravosodnih vidikih vladavine prava: »Krepitev vladavine prava je ena ključnih prioritet Slovenije. Stremimo k izboljšanju dostopnosti do sodišč, upoštevajoč aktualne izzive in napredek, ki ga prinaša digitalizacija,« je povedal Šoltes.

V razpravi o vlogi civilne družbe pri varovanju in spodbujanju temeljnih pravic v EU je državni sekretar poudaril, da močna civilna družba predstavlja enega od temeljev evropskega demokratičnega modela, zato Slovenija podpira in pozdravlja Sklepe Sveta. Pri tem pa je posebej izpostavil evropsko državljansko pobudo kot pomemben mehanizem evropske demokracije za uveljavitev volje in pobud ljudi glede zakonodajnih predlogov in drugih odločitev državljanov, ki bi ji veljalo bolj prisluhniti. Izpostavil je, da je civilna družba izjemno pomemben element odkrivanja korupcije in zato izrazil obžalovanje ob nedavni sodbi Sodišča EU, ki je civilni družbi in raziskovalnim novinarjem omejila dostop do registrov dejanskih lastnikov. 

Glede boja proti rasizmu in antisemitizmu je državni sekretar kolege seznanil, da je Slovenija aktivno pristopila k pripravi prve strategije boja proti antisemitizmu. »Glasno in kritično moramo naslavljati predvsem pravosodne elemente boja proti antisemitizmu in rasizmu. Glede konkretnih aktivnosti pa si želim, da bi nadaljevali s prizadevanji, da bi sovražni govor in dejanja iz sovraštva uvrstili na listo »eurocrimes«, in tako ustvarili pravno podlago, ki bo omogočila inkriminacijo tega nesprejemljivega pojava, katerega izrazitemu porastu smo priča v zadnjih letih,« je še dodal.