Davčni svetovalci v zadnjih letih ponujajo storitev odprtja podjetja v BiH. Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja, in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o., na spletu (in v medijih) pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si, www.taxofia.com in tako dalje.

Odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 odstotkov) in DDV-ja (17 odstotkov), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila.

Uvodoma poudarjamo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost, in da so storitve res opravljene.

Če pa temu ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na »skupnem naslovu«. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja »davčni prihranek«.

Slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja, ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov.

V takšnih primerih se posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako s strani podjetja, kot tudi s strani posameznika. Poglejmo nekaj primerov:

Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun BiH podjetja. Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.

Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki, in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.

V obeh primerih je denar »kanaliziran« na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.

Primer 3: Posameznik se oglasi v državi, kjer ima podjetje iz BiH plačilni račun, in iz njega dvigne denarna sredstva. Nato razpolaga z njimi prosto, brez priglasitve dohodka davčnemu organu.

Primer 4: Posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v BiH in z njo plačuje zasebno porabo. Teh sredstev ne priglasi davčnemu organu.

Opozarjamo, da je rezident Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Gre za obdavčenje po svetovnem dohodku.

Primer 5: Posameznik uvozi vozilo iz Nemčije v BiH in ga registrira na podjetje. To vozilo nato uporablja z BiH tablicami zgolj za zasebne namene v Sloveniji. Tako se posameznik želi izogniti plačilu davka v Sloveniji. Ker morajo biti takšna vozila registrirana v Sloveniji, kjer morajo biti plačane tudi vse dajatve (carina in davek), so takšni primeri predmet postopka pred Finančno upravo.

Vse opisane sheme predstavljajo nezakonito poslovanje podjetja in ravnanje posameznika, katero se presoja v davčnem nadzoru, v katerem se na podlagi objektivnih okoliščin ugotavlja dejansko stanje. V primeru ugotovitve kršitve, davčni organ utajen davek naloži v plačilo, kršitelj pa je dolžan plačati tudi dodatne 7 odstotne obresti. Če so izpolnjeni znaki prekrška, se kršitelju izreče tudi prekrškovna sankcija. V primeru izpolnjenosti znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin po Kazenskem zakoniku, pa se pred pristojnimi organi vodi tudi kazenski postopek.

Učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov. Izmenjava podatkov o podjetjih v BiH, njihovem poslovanju, transakcijskih računih in drugih pomembnih podatkih, je med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino urejena v okviru bilateralnih ali multilateralnih konvencij, in se ažurno izvaja. Tako lahko Finančna uprava morebitna davčna izogibanja pravočasno zazna in sproži postopke zoper kršitelje.

Ustanavljanje podjetij v BiH po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah (na primer Ciper, Lihtenštajn, Srbija, Luksemburg, Švica).

Finančna uprava je pozorna na podjetja, ustanovljena v BiH in mogoče zlorabe, tako z vidika pravilne obdavčitve poslovnih subjektov, kot tudi pravilne obdavčitve posameznikov, ki so v ozadju celotne sheme in so se dejansko okoristile s spornimi transakcijami.

Predlagamo, da oglaševanim shemam davčnih svetovalcev ne nasedate, v primeru nejasnosti ali gre res za zakonito poslovanje, pa se lahko z vprašanjem obrnete na Finančno upravo.

Ob upoštevanju navedenega apeliramo tudi na ponudnike oglaševalskega prostora, da pomagajo zaščititi potrošnike in ne sodelujejo pri omogočanju oglaševanja opisanih spornih praks ter posledičnem oškodovanju slovenskega proračuna.