Premier se je najprej srečal z gostiteljico, predsedujočo Svetu ministrov BiH, Borjano Krišto. Gostiteljem se je zahvalil za priložnost, da lahko v Sarajevo tudi osebno naslovi vprašanje, kako pospešiti evropsko perspektivo Bosne in Hercegovine. Kot je posebej poudaril, se je zunanja politika Slovenije spremenila: "Sprememba, ki stavi na to, da je treba striktno uporabljati princip solidarnosti med narodi, če hočemo dejansko doseči politično stabilnost v svetu. Ker samo če bomo imeli politično stabilnost, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in blaginji vseh ljudi." Ravno BiH zaradi svoje preteklosti po besedah predsednika vlade najbolj potrebuje solidarnost. "Ni skritega tiska, vodi nas želja po napredku celotne regije Zahodnega Balkana, ker s tem prosperira tudi Slovenija," je izpostavil.

Dr. Golob je sogovornikom pojasnil, kako se je zaradi ruske agresije nad Ukrajino spremenila perspektiva glede vključevanja BiH v evropske integracije. Po njegovih navedbah gre po 20 letih, ko se je proces širitve v EU upočasnjeval s tehnično administrativnimi vprašanji, danes za zgodovinsko spremembo: "Prvo sporočilo Bosni in Hercegovini v tem zgodovinskem trenutku je, naj spremenjene okoliščine izkoristi zato, da na evropski poti pospeši korak." Slovenija želi biti ne le prijateljska država BiH na njeni poti v EU, temveč njena največja zaveznica, zato bo ponudila različne oblike pomoči; strokovno in tehnično pomoč ter finančna sredstva. Prav tako je predsednik vlade izrazil naklonjenost faznemu pristopu pridružitve BiH evropskim integracijam, po katerem se napredek še pred vstopom v EU lahko odraža v konkretnih koristih za državo kandidatko, denimo na področju izobraževanja, mladih in gospodarskega razvoja.

V nadaljevanju obiska se je slovenski premier srečal s predsedujočima ter kolegijema Predstavniškega doma in Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH dr. Nikolo Špirićem in dr. Denisom Zvizdićem ter z namestnikoma Kemalom Ademovićem in Draganom Čovićem. Sledil je pogovor s predsedujočo in članoma Predsedstva BiH Željko Cvijanović, Željkom Komšićem in dr. Denisom Bećirovićem. Na delovnem kosilu s predsednico Krišto sta se nato pridružila še zunanji minister BiH Elmedin Konaković in minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Staša Košarac.

Predsednik vlade je v Sarajevu potrdil nadaljevanje močne slovenske podpore Bosni in Hercegovini za članstvo v EU-ju. Glede dvostranskih odnosov so si sogovorniki bili enotni, da so odlični, intenzivni in tradicionalno prijateljski. BiH je za Slovenijo druga najpomembnejša gospodarska partnerica v regiji in največja posamična prejemnica slovenske razvojne pomoči. Pogovori so bili zato usmerjeni v nadgradnjo odnosov med državama in iskanje dodatnih poslovnih priložnosti. BiH ima denimo izjemen potencial na področju obnovljivih virov energije, v katere želi vlagati tudi Slovenija oziroma njeni vlagatelji.