Skupaj sta ministrstvi s 37 milijoni evrov državnih sredstev spodbudili pomemben investicijski cikel v slovenski lesnopredelovalni industriji za 85 milijonov evrov.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem poudaril: »S tem bomo podprli 62 investicij v lesno predelovalnih podjetjih. S tem investicijskim ciklom bomo povečali produktivnost in kapacitete slovenskih podjetij za predelavo lesa in intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so notranje in stavbno pohištvo, leseni objekti, hiše.« Za Javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo, ki je bil objavljen spomladi lani, je bilo zagotovljenih 28 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter 9 milijonov evrov iz Sklada za podnebne spremembe.

Ob tem je minister Han izpostavil stanje v panogi: »Današnje stanje v panogi je mnogo boljše, kot je bilo pred 10 leti. Po zadnjih podatkih iz leta 2021 je bilo v dejavnostih primarne predelave lesa in proizvodnje pohištva skupaj skoraj 2500 poslovnih subjektov, ki so zaposlovali dobrih 13 tisoč zaposlenih in ustvarili za 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. V primerjavi z letom 2010 so se prihodki od prodaje povečali za 60 procentov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 96 procentov na 42.363 evrov.«

Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še velik potencial za nadaljnji razvoj lesnopredelovalne panoge: »Naš glavni izziv je zagotoviti ustrezno oskrbo lesnih podjetij z lesno surovino ter večjo predelavo domačega lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo – tudi z uporabo lesa pri gradnji,« je pojasnil Han.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril: »Bogatost Slovenije z gozdovi daje potencial za trajnostno izkoriščanje lesa, ki kot pomemben material in energent omogoča razvoj biogospodarstva in razvoj obnovljivih virov energije.«

Izpostavil je tudi, da je Slovenija v letih 2020 in 2021 sprejela dva pomembna energetsko-podnebna dokumenta. Prvi je Celoviti nacionalni energetsko podnebni načrt, ki je osrednji operativni dokument do leta 2030, druga pa je Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki za Slovenijo zastavlja pomemben cilj podnebne nevtralnosti. Oba dokumenta med usmeritvami in ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prepoznavata pomembnost lesne biomase, pri čemer poudarjata, da mora biti njena raba usklajena s cilji sektorja gozdarstva in rabe zemljišč, kar posledično ne zmanjšuje odvzemov ogljikovega dioksida iz ozračja. Dokumenta tudi napovedujeta, da bo Slovenija vzpostavljala pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije, med njimi tudi energijo lesne biomase.

Dodal je: »Les bo torej v prihodnje imel pomembno vlogo pri proizvodih z višjo dodano vrednostjo. Pomemben bo pri gradnji lesenih stavb in lesnih izdelkov, kot so na primer zunanji deli stavb ali pohištvo.«

Načrti razvoja v prihodnje

Na gospodarskem ministrstvu skupaj z lesnopredelovalno panogo zasledujejo cilje razvoja, zapisane v Slovenski industrijski strategiji 2021 ̶ 2030 in izvedbenemu dokumentu na področju lesne industrije, in sicer:

• povečanje prihodkov od prodaje v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno (stanje v 2021: 1,8 milijarde),
• povečanje predelanega okroglega lesa v Sloveniji v izdelke za neenergetsko rabo, v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo na 3 milijone m³ letno (stanje v 2021: 1,6 milijona m³),
• povečanje števila zaposlenih v panogah, povezanih z lesom, na 15.000 (stanje v 2021: 13.487);
• povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, z razvojem novih načinov rabe in predelave lesa;
• doseči vsaj 50-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah (po trenutni uredbi je obvezen 30-odstotni delež);
• ustvarjanje lesnopredelovalni verigi naklonjenega poslovnega okolja.

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko je predstavil tri letošnje razpise za lesno predelovalno panogo. Prvi, sicer že zaključen razpis je namenjen dvigu različnih kompetenc v lesarskih podjetjih. Drugi razpis v višini 1,5 milijona evrov bo namenjen za investicije mikro podjetij v lesno predelovalni panogi. Način prijave in izvedbe bosta pri tem razpisu poenostavljena in prilagojena specifikam poslovanja teh podjetij. Pri tretjem razpisu pa bo ministrstvo s pomočjo EU sredstev spodbujalo razvoj in izdelavo novih izdelkov iz lesa. Pri tem razpisu bo v okviru enega instrumenta izvedena kombinacija spodbud s povratnimi in nepovratnimi sredstvi, višina razpisanih sredstev pa bo v prvi fazi znašala 11 milijonov evrov. »Z vsemi ukrepi si ministrstvo prizadeva za izkoriščanja razvojnega potenciala lesa in hitrejšega doseganja ciljev, vezanih na zeleni prehod tudi s pomočjo dobro razvite lesnopredelovalne industrije.« je poudaril Sajko. 

Sodelovanje gospodarstva in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Profesorica dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavila aktivno sodelovanje Oddelka za lesarstvo z razvojno-raziskovalnimi oddelki podjetij: »Oddelek za lesarstvo s svojim širokim razponom raziskav in povezovanjem z drugimi oddelki fakultete oziroma zunanjimi institucijami ponuja podjetjem okolje za razvoj novih izdelkov, tehnologij in s tem skupaj s podjetji odgovarja na zahteve na domačem in mednarodnem trgu.« Kot primer dobrega sodelovanja je navedla medresorski raziskovalni program »Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo«, ki povezuje tri raziskovalne institucije. S programom želijo na inovativen način doseči trajnostno gospodarjenje v gozdno-lesni verigi in celovito varovanje gozdnih virov ter biotske raznovrstnosti. Pričakujejo, da bodo rezultati programa pozitivno vplivali tudi na delež gozdno-lesne verige v bruto domačem proizvodu.

Izredni profesor dr. Maks Merela, prodekan za področje lesarstva na Biotehniški fakulteti je izpostavil: »Oddelek za lesarstvo se ponaša z vrhunsko raziskovalno opremo in globalno prepoznavnim izobraževalnim in raziskovalnim kolektivom. Profesorji, asistenti in raziskovalci imamo širok nabor znanja, ki ga pridobivamo skozi številne projekte, raziskave in strokovno delo pri sodelovanju z industrijo. Sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki univerz po vsem svetu nam omogoča, da del študijskih obveznosti študentje lahko opravijo v tujini in tako s tujimi podjetji navežejo stike, ki jim koristijo v nadaljevanju kariere.« Omenil je tudi, da študijski programi na Oddelku za lesarstvo ponujajo znanje in kompetence potrebne za različen kader v lesnopredelovalni industriji: »Smo edini v Sloveniji, ki ponujamo visokošolsko lesarsko izobraževanje na vseh treh stopnjah – diplomski, magistrski in doktorski študij. Na Oddelku za lesarstvo zanesljivo izobražujemo široko razgledane mlade ljudi, ki bodo soustvarjali novo in trajnostno naravnano gospodarstvo in krepili konkurenčnost slovenske lesno predelovalne industrije.«

Eno izmed podjetij, ki je prejelo sredstva na zadevnem razpisu, je tudi Podjetje Solis, in sicer za investicijo v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Direktorica Kaja Zoran Ledinek je dejala: »S postavitvijo skobeljne linije bomo pridobili večje proizvodne kapacitete, še boljšo kvaliteto produktov, proces bo popolnoma avtomatiziran in digitaliziran, delo pa bo potekalo na višji ravni.« Pri proizvodnji bodo uporabili že rabljeno surovino in s tem prispevali k trajnostnemu gospodarjenju z materiali. »Nameravamo doseči najmanj 80 odstoten izkoristek materiala,« je poudarila. Vzpostavili bodo celovit model digitalizacije in s tem dosegli stroškovne, snovne in energetske prihranke.

Po novinarski konferenci je potekal dogodek, na katerem sta obe ministrstvi predstavili svoje ukrepe in aktivnosti na področju spodbujanja lesnopredelovalne industrije. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije ter Biotehniške fakultete so predstavili svoje aktivnosti na področju raziskav, razvoja in sodelovanja z lesarskimi podjetji. Predstavniki podjetij Mizarstvo Jezeršek d. o. o., Lumar IG d. o. o.  in Vez d. o. o. pa so predstavili svoje dobre prakse. Dogodka se je udeležila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše.