Na koalicijskem vrhu smo partnerjem najprej predstavili dejstva o stanju javnih financ. Pri tem smo želeli še posebej poudariti, da so bila zadnja tri leta za javne finance izredno zahtevna. Zakonsko določeni odhodki vseh javnih blagajn so se izrazito povečali, številni so bili zasnovani kot trajni.

V analizi stanja smo izpostavili, da so davčni zakoni zaradi vpeljave številnih sprememb in izjem postali nepregledni. Naše vodilo pri pripravi izhodišč za celovito prenovo, ki bi naslovila izzive obstoječega davčnega sistema, pa je zagotoviti uravnoteženo porazdelitev davčnih bremen ter zagotoviti podlage za financiranje (rastočih) družbenih potreb za prihodnja desetletja.

Davčna zakonodaja je bila v preteklih 17 letih deležna številnih parcialnih popravkov. S temi se je v sistem vneslo precejšnje število anomalij, ki zmanjšujejo predvidljivost in preglednost sistema.

S prenovo davčnega sistema želimo tako davčne zakone posodobiti, odpraviti neskladnosti in nejasnosti, vsekakor pa v ospredje postaviti sistem dohodnine in obdavčitev premoženja. Obe področji sta že dlje časa potrebni celovite prenove.

Obdavčitev nepremičnin oziroma premoženja ni novost, večina nepremičnin je že danes obremenjena z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Zakon, ki ureja to obdavčitev, je bil sprejet leta 1988. Po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije ta zakon sicer ne velja, se pa (začasno) uporablja. Obdavčitev nepremičnin želimo zato postaviti na nove temelje, v okviru katerih se bo namesto dosedanjega nepreglednega točkovanja nepremičnin pri odmeri davka izhajalo iz vrednosti nepremičnin.

Pri sistemu dohodnine pa se želimo ponovno postaviti na temeljna davčna načela plačevanja davka po ekonomski moči. Končni cilj prenove je vzpostaviti podlage za določanje obremenitve zavezancev glede na njihov neto razpoložljiv dohodek. Sedanji sistem namreč v veliki meri dopušča oziroma celo spodbuja davčno motivirane odločitve davčnih zavezancev, ki povzročajo neenako davčno obravnavo. Obstoječi sistem socialnih transferjev pa tovrstno ravnanje prepogosto še dodatno nagrajuje.

Davčna politika v zadnjih letih ni uspela slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe. Brez prenove sistema se bo razkorak med pobranimi dajatvami in družbenimi potrebami javnih storitev še okrepil. V zadnjem desetletju so države članice Evropske unije v povprečju dvigovale delež davkov in prispevkov v bruto domačem proizvodu, v Sloveniji pa se je v povprečju ohranjal enak delež oziroma se je ta celo zniževal.  

Slovenija je na lestvici pobranih socialnih prispevkov v deležu bruto domačega proizvoda med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj res na vrhu, a gre za sredstva, ki so namenjena za pravice in storitve državljanov. Kljub visoki obremenjenosti plač pa moramo za pokritje širokega nabora pravic iz proračuna letno nameniti še dodatni dve milijardi evrov.

Mednarodne organizacije nas z vidika konkurenčnosti davčnega sistema že vrsto let opozarjajo tudi na nizko obremenitev kapitala, pri čemer je potrebno upoštevati, da smo pri prestrukturiranju omejeni s potencialom posameznih dajatev.

Namen prenove davčne zakonodaje je zagotoviti sistem, ki bo čim bolj odporen, enostaven, pregleden, razumljiv in predvidljiv. Vsekakor se ob tem zavedamo, da ima davčna politika tesno in neposredno povezavo s politikami države na gospodarskem, socialnem, delovnopravnem in drugih področjih, kar bo prav tako vplivalo na končno oblikovanje sprememb. Večji posegi v davčni sistem imajo širok vpliv, zato moramo omogočiti bogato razpravo in intenzivno sodelovati z zainteresiranimi javnostmi.