V prvi točki je bil obravnavan predlog Uredbe o pristojbinah in taksah, ki se plačujejo Evropski agenciji za zdravila (angleško European Medicines Agency – EMA). S pristojbinami naj bi bilo poskrbljeno za ustrezno financiranje, da bo zagotovljena prihodnja vzdržnost delovanja agencije EMA in da se hkrati v zadostni meri podprejo nacionalni pristojni organi v državah članicah. Državni sekretar Ostrc je izpostavil, da Slovenija podpira ciljno usmerjen pristop za prilagoditev pristojbin in plačil za tiste postopke, ki so najbolj zaskrbljujoči, kakor tudi splošno prilagoditev pristojbin ob upoštevanju razvoja dogodkov v zadnjih letih in letne inflacije. Poudaril je tudi, da podpira potrebo po okrepitvi pristojnosti in širšega mandata upravnega odbora agencije EMA ter držav članic, da se bo sistem lahko prožno odzval na bodoče spremembe regulativne mreže in morebitne zdravstvene krize.

V nadaljevanju je potekala izmenjava mnenj o globalni zdravstveni strategiji Evropske Unije (EU), ki določa prednostne naloge politike in vodilna načela za oblikovanje področja globalnega zdravja skladno s še ne v celoti realiziranimi cilji trajnostnega razvoja do leta 2030 ter opredeljuje konkretne vrste ukrepanja in okvir za zdravstvene politike EU ter njene države članice, v skladu z njihovimi pristojnostmi, do leta 2030. Na področju globalnega zdravja ima na podlagi razširjenega mandate posebno vlogo tudi  Evropski center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC), ki nudi pomoč državam Zahodnega Balkana in Turčiji na področju preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, tako da bodo bližje evropskim standardom. Globalno gledano je najpomembnejša partnerica ECDC tudi Svetovna zdravstvena organizacija za Evropsko regijo. To sodelovanje je postalo intenzivnejše s pandemijo COVID-19. Državni sekretar mag. Ostrc je izpostavil, da se mora Evropska unija aktivneje vključevati v procese na globalni ravni. S svojim znanjem in izkušnjami bi morala prispevati k sprejemu takšne mednarodne ureditve, ki bo omogočala učinkovit, usklajen in pravičen odziv v zvezi s preprečevanjem ter obvladovanjem nalezljivih bolezni v smislu pristopa »eno zdravje«. Hkrati bodo potrebna vlaganja na globalni ravni za ustrezno in hitro zagotavljanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, do zdravil, opreme ter mreže dobro usposobljenih laboratorijev kot tudi vlaganja v digitalizacijo zdravstvenih sistemov in v zdravstveno pismenost prebivalstva. Izpostavil je še področja, ki so se v zadnjih treh letih izkazala za najpomembnejša in jih je treba okrepiti: duševno in reproduktivno zdravje ter pomanjkanje kadrov v zdravstvu.