Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov (reform in naložb), namenjen blažitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Po izračunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde kot predvideno ob potrditvi načrta julija 2021. Na voljo so ji tudi povratna evropska sredstva. V trenutni verziji načrta je predvidenih 86 naložb in reform. Z njihovo izvedbo je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev.

Vlada je danes potrdila okvirni seznam ukrepov za prilagoditev oziroma umik v višini 286 milijonov evrov, kolikor je nižji znesek razpoložljivih nepovratnih sredstev. Pri identifikaciji  ukrepov je vlada sledila predvsem kriterijem, ali naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem, ali gre za časovno tvegano naložbo in upoštevala druga tveganja, povezana z zagotavljanjem pogojev, ki jih je država dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta.

Druga večja sprememba, ki jo naslavlja prilagoditev, načrta, je evropski načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov REPowerEU. V začetku tega meseca je v veljavo stopila evropska uredba, ki predvideva vključitev ciljev REPowerEU v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, in sicer v obliki samostojnega poglavja. Slovenija za te namene lahko računa na 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.

Vlada pri pripravi vsebin novega poglavja REPowerEU sledi načelu komplementarnosti z obstoječimi ukrepi načrta, in sicer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri tem je posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaključka programskega obdobja. Poleg naložb mora vlada predlagati tudi povezane reforme, ki so pogoj za koriščenje sredstev za okrevanje in odpornost.

S prilagoditvijo načrta bo vlada poleg nove alokacije nepovratnih sredstev in ciljev načrta REPowerEU naslovila tudi objektivne okoliščine (visoko inflacijo), ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev, in tehnično-vsebinska neskladja med načrtom in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski načrt.

Prilagoditev načrta bo lahko vplivala na sestavo ukrepov ter z njimi povezane mejnike in cilje, ki sestavljajo obroke za plačilo razpoložljivih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost iz Bruslja.

Za vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta in za katere bo vlada ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo vlada iskala možnosti za financiranje iz drugih virov (na primer iz evropske kohezijske politike programskega obdobja 2021–2027).

Na podlagi izhodišč bo vlada nadaljevala pogovore s predstavniki Evropske komisije in drugimi deležniki. To bo lahko vplivalo na končno vsebino predloga prilagoditve načrta, ki ga bo vlada po zaključku usklajevanj posredovala v formalno potrditev Evropski komisiji.

Pripravo predloga prilagoditve načrta je vlada naložila Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, organu v sestavi Ministrstva za finance.

Več o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost: noo.gov.si.