Zasedanje so ministri EU začeli z obravnavo svežnja ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva. V skladu z Evropskim zelenim dogovorom bo sektor predmet prehoda na sektor brez ničelnih emisij do leta 2050, za kar so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe čistejših virov energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter zmanjšanje vpliva sektorja na morske ekosisteme. Ministrica Irena Šinko je ob tem izpostavila: »Ambiciozni cilji nas veselijo. Ukrepi morajo upoštevati ribiške skupnosti in tiste segmente sektorja, ki imajo majhen oziroma zanemarljiv vpliv na morsko in obalno okolje ter se ukvarjajo s trajnostnim pridobivanjem hrane iz morja. Želeli bi si, da so takšne trajnostne prakse nagrajene ter da jim bomo z ustreznimi in prilagojenimi ukrepi omogočili preživetje tudi v prihodnje.« Dodala je, da sredstva iz obstoječega vira financiranja niso dovolj visoka, da bi zadostovala potrebnim investicijam. »Zato je potrebno ta prilagoditi, da bodo financiranja deležni tudi manjši ribiški sektorji«.

Na zasedanju je predsedstvo podalo informacijo o napredku obravnave pri predlogu uredbe o obnovi narave z vidika ciljev, ki se navezujejo na kmetijski in gozdarski sektor. Kmetijski ministri pa so razpravljali tudi o novem dogovoru EU za opraševalce, in sicer o namenu in ciljih Sporočila Komisije o reviziji pobude EU za opraševalce. Ministrica Šinko je v svojem nastopu izpostavila, da zmanjševanje števila opraševalcev predstavlja skrb za prehransko varnost, zdravje ljudi, kakovost življenja in delovanje ekosistemov. »Slovenija podpira ukrepe v revidirani pobudi, bi pa ob tem opozorila, da mora biti državam članicam dana zadostna mera prožnosti pri izbiri aktivnosti za zaustavitev zmanjševanja števila opraševalcev in da je za to treba zagotoviti zadostna sredstva EU«. Ob koncu je ministrica poudarila, da bomo le s skupnimi močmi in skupnim ukrepanjem dosegli rezultate na tem področju in s tem prispevali k doseganju cilja Strategije EU za biotsko raznovrstnost. »To je, da se do leta 2030 zaustavi zmanjševanje števila in raznovrstnosti opraševalcev«.

Ministri EU so opravili razpravo o razmerah na kmetijskih trgih zaradi ruske invazije na Ukrajino. Litvanska in litovska delegacija sta opozorili tudi na kritične razmere v sektorju mleka, Komisija pa je podala  informacijo o poročilu Evropske skupine za razmislek o sektorju prašičjega mesa. Ministrica Irena Šinko je v razpravi dejala, da je z vidika zagotavljanja varnosti preskrbe s hrano na globalni ravni ključnega pomena ohranitev proizvodnih kapacitet v Ukrajini ter izvoza preko solidarnostnih poti in v okviru sporazuma o izvozu žita. »V tej luči izražamo podporo predlogu podaljšanja začasne opustitev uvoznih dajatev za uvoz iz Ukrajine, pri čemer pa razumemo, da ima ta ukrep določene posledice za nekatere države«. Po njenih besedah pa ostaja dejstvo, da so razmere na kmetijskih trgih še vedno zaskrbljujoče, še zlasti v sektorju prašičjega mesa, sadja ter vrtnin, s težavami se soočajo tudi proizvajalci, ki izvajajo že začete naložbe. Vojna v Ukrajini pa ne vpliva samo na kmetovalce, ampak tudi na potrošnike. »Visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški so spremenili vedenje potrošnikov. Ti iščejo cenejše in v večini primerov manj kakovostne prehrambne proizvode. To pomeni, da možnosti za dvig cen pri proizvajalcih v vrednostni verigi hrane skorajda ni, saj so se močno povečali tudi stroški predelave.« Dodala je, da je potrebno nadaljevati s skrbnim nadzorom razmer na kmetijskih trgih, še zlasti z vidika cen kmetijskih vložkov in odkupnih cen ter sprejeti ukrepe za uravnoteženje tržnih razmer, če bo ogrožena zanesljivost prehranske oskrbe EU.

Glede poročila in priporočil, ki jih je pripravila Evropska skupina za razmislek o sektorju prašičjega mesa, pa je ministrica izpostavila, da podpiramo tista, ki so prepoznala pomen vloge družinskih kmetij v prašičereji, ki so za Slovenijo izjemno pomembne, pa tudi prednosti kratkih dobavnih verig in boljšega obveščanja prašičerejskega sektorja ter potrošnika o ukrepih za bolj trajnostne načine proizvodnje.

Komisija je danes poročala tudi o napredku v trgovinskih pogajanjih.