Kot je povedala ministrica, se bodo najprej začela pogajanja glede odprave nesorazmerij, kar sledi izhodiščem, ki smo si jih zadali z oktobra podpisanim dogovorom, in sicer, da bo prenova plačnega sistema sestavljena iz dveh delov. "Prvi del je naslavljanje vseh delovnih mest, ki se nahajajo pod minimalno plačo, kar pomeni vzpostavitev nove plačne lestvice, drugi del pa je odprava nesorazmerij, ki so posledica parcialnih posegov v plačni sistem v preteklosti."

Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah sledijo izhodiščem in analizam, ki so bile predstavljene v preteklih mesecih in so objavljene tudi na spletni strani ministrstva. V izhodiščih, ki jih je vlada sprejela pretekli teden, je tudi jasno predstavljena časovnica, je še poudarila ministrica. 

Vlada sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah

Vlada Republike Slovenije je minuli teden na seji pooblastila vladno pogajalsko skupino za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje sprejeta izhodišča.

Vladni pogajalski skupini je ob tem naložila, da v pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja upošteva naslednje usmeritve:

1. obseg pogajanj poleg prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah vključuje tudi vzporedna pogajanja o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, vključno z dodatki izven nabora dodatkov iz 23. člena ZSPJS in KPJS, določitvi pogojev in števila dni letnega dopusta ter o prenovi poklicnega zavarovanja;
2. rešitve glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah se dogovorijo do 30. junija 2023 s pridobitvijo pravice do plače iz naslova odprave nesorazmerij do 31. decembra 2024, ob upoštevanju javnofinančnega okvira;
3. predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico se v zakonodajni postopek vloži najkasneje v mesecu juliju 2023, s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024; izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice se na novo plačno lestvico praviloma prevedejo s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi delovnih mest in nazivov praviloma s 1. januarjem 2026, plačni razredi funkcij pa se na novo plačno lestvico praviloma prevedejo s 1. januarjem 2027, ob upoštevanju javnofinančnega okvira;
4. nagrajevanje redne delovne uspešnosti se s 1. januarjem 2024 zamrzne;
5. pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij se obravnavajo skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, navedenih v točki 1; dokler ni dogovora o vseh vsebinah, nobena posamezna vsebina ne more biti realizirana.

Za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah je ministrica za javno upravo kot vodja vladne pogajalske skupine upoštevaje predloge za imenovanje članov s strani ministrstev in generalnega sekretariata vlade imenovala posebno medresorsko delovno skupino. Ta bo na podlagi izhodišč pripravila vladni predlog konkretnih uvrstitev določenih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, o čemer bodo nato stekla pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.   

V skladu z izhodišči za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, predstavljenimi na seji pogajalske komisije 9. februarja 2023, bi nesorazmerja v osnovnih plačah odpravljali v okviru plačnih stebrov ter upoštevaje razpon najnižjih in najvišjih izhodiščnih plačnih razredov po tarifnih razredih.

V oktobra 2022 sta se vladna in sindikalna stran v 6. točki Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 zavezali, da bodo pogajanja oziroma usklajevanja tekla vzporedno tako o prenovi plačnega sistema javnega sektorja kot tudi o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev.

Cilji prenove plačnega sistema javnega sektorja so med drugim:

• ohranitev transparentnosti in javno finančna obvladljivost plačnega sistema,
• upoštevanje specifik posameznih delov javnega sektorja in dopustitev možnosti, da se določene vsebine uredijo ločeno po posameznih stebrih plačnega sistema,
• odprava uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice zaradi učinka minimalne plače in vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci ter znotraj posameznih stebrov,
• večja variabilnost, povezana z učinkovitostjo dela,
• večja privlačnost sistema za mlade,
• manj administriranja in poenostavitve sistema.

S prenovo plačnega sistema želi vlada odpraviti vse večjo plačno uravnilovko, zagotoviti stimulativnost plač, odpraviti naraščajoče težave pri pridobivanju kadrov, zlasti mladih, ter plačni sistem narediti privlačen in v zadovoljstvo vsem – zaposlenim in posledično uporabnikom javnih storitev.

Vlada bo izhodišča sindikatom predstavila na seji pogajalske komisije, ki bo sklicana prihodnji teden.