Državna sekretarka na 3. Podonavski varnostni konferenci

Slovenija je trenutno predsedujoča Strategiji Evropske unije za Podonavje (od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023). Kot je povedala državna sekretarka Dobrin, je Slovenija predsedovanje prevzela v zahtevnem obdobju – ko regija okreva po pandemiji in sredi vojaške agresije na Ukrajino. Osrednja pozornost našega predsedovanja je namenjena trenutnim izzivom v regiji: »Zahodni Balkan je pod nenehnim migracijskim pritiskom. V Sloveniji opažamo nove trende pri nezakonitih migracijah. To sta predvsem spremenjena struktura migrantov (porast maroških in ruskih državljanov) in spremenjeni načini nezakonitega vstopa v Evropsko unijo (z mednarodnimi avtobusi in vlaki). Organizirane kriminalne tihotapske mreže pa se hitro prilagajajo tem novim trendom.« Žal ugotavljamo, da so nezakonite migracije in trgovina z ljudmi tesno povezane z organiziranim kriminalom. Za boljše spopadanje s slednjim sta nujna predvsem okrepljeno policijsko sodelovanje in ažurna izmenjava informacij, je povedala Dobrin.

Državna sekretarka je ob tej priložnosti napovedala 11. neformalno srečanje notranjih ministrov Brdo procesa, ki bo v začetku aprila 2023 v Portorožu. Srečanje bo namenjeno razpravi o aktualnih izzivih na področju notranje varnosti in migracij, še posebej krepitvi sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov.

Ozadje

3. Podonavsko varnostno konferenco je 23. in 24. marca 2023 organiziralo bavarsko ministrstvo za notranje zadeve. Poleg držav članic Strategije Evropske unije za Podonavje (angleško The EU Strategy for the Danube Region – EUSDR) so na konferenci sodelovali še Evropska komisija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Interpol, Europol in Center jugovzhodne Evrope za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj (angleško Southeast European Law Enforcement Center – SELEC).

V EUSDR sodeluje devet držav članic Evropske unije (Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Nemčija (zvezni deželi Baden Wurttemberg in Bavarska), Madžarska, Slovaška, Slovenija in Romunija) ter Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Srbija in Ukrajina (Odeška pokrajina, Ivano-Frankivska pokrajina, Černivska pokrajina in Zakarpatska pokrajina).