Ministra sta se dopoldan najprej srečal z deželnim glavarjem Zvezne dežele Koroške dr. Petrom Kaiserjem. Minister Arčon je v pogovoru najprej čestital deželnemu glavarju za odličen rezultat na nedavnih lokalnih volitvah, in se mu zahvalil, da se je odzval povabilu na skupno srečanje, ki je potekalo na občini Globasnica. V pogovorih je minister Arčon na deželnega glavarja naslovil pomembna manjšinska vprašanja kot so dvojezična predšolska vzgoja, kakovostno poučevanje slovenščine v celotnem obdobju obveznega šolanja na avstrijskem Koroškem, zagotavljanje ustreznega manjkajočega dvojezičnega kadra iz Slovenije ter potrebna reforma dvojezičnega sodstva, ki jo pozdravlja Slovenija. Pri načrtovani reformi dvojezičnega sodstva gre za popravo krivic slovenski manjšini, za katere se je Avstrija zavezala v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP). Pri vprašanju dvojezične predšolske vzgoje je minister izpostavil finančne posledice, ki bodo doletele slovenske zasebne dvojezične vrtce zaradi nedavno sprejete novele koroškega zakona o izobraževanju in varstvu otrok. Pri tem je sogovorniku prenesel zaskrbljenost nosilcev slovenskih zasebnih vrtcev, ki so v vedno večjih težavah, ker se deželna sredstva sklada za dvo in večjezične vrtce ne prilagajajo inflaciji, niti velikemu povečanju drugih stroškov (energentov, dvigu plač kadrom), prav tako podpore ne zajemajo potrebne obnove in investicije za nove skupine v dvojezičnih jaslih, dodatne težave pa bodo povzročilo tudi potrebno postopno zmanjšanje števila otrok v vrtčevskih skupinah s 25 na 20 otrok do leta 2028, kot to zahteva novela Koroškega zakona o izobraževanju in varstvu otrok.

Deželni glavar se je na odprta vprašanja odzval, napovedal, da bodo manjšinske teme pomemben del koalicijskih dogovorov pri snovanju deželne vlade v mandatu, ki se pravkar začenja, in se strinjal s predlogom ministra Arčona za redna letna srečanja med deželnim glavarjem, ministrom in predstavniki narodnostne skupnosti na Koroškem.

Pogovori so tekli tudi o priložnostih in možnostih nadaljnjega čezmejnega sodelovanja med obema državama ter o potencialih, ki jih prinaša novo programsko obdobje interreg programov Slovenija-Avstrija 2021-2027. “V tem obdobju je na voljo dobrih 57 milijonov evrov. Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj smo kot organ upravljanja decembra 2022 objavili javni razpis, ki bo predvidoma zaključen v juliju, maja pa bomo objavili še en razpis za manjše projekte. Geopark Karavanke, ki si ga bomo ogledali, je dober primer projekta, v katerem so sodelovali partnerji z obeh strani meje. Prepričan sem, da bo v prihodnje še več podobnih projektov, ki povezujejo državi, regije in ljudi ter prispevajo k kvaliteti življenja ljudi na obeh straneh meje,” je poudaril minister Jevšek.

Po opravljenem pogovoru z deželnim glavarjem Kaiserjem sta se slovenska ministra srečala s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki slovenskega rodu. Pogovori so tekli o možnostih čezmejnega sodelovanja in projektih Interreg programa Slovenija-Avstrija.

Čezmejno sodelovanje je pomembno za sodelovanje med državami in narodi. Na narodnostno mešanih območjih pa ima to še poseben pomen. Sodelovanje v evropskih projektih, ki v občine prinašajo sredstva in razvoj, namreč na južnem Koroškem krepi ugled slovenskega jezika, olajša uveljavljanje vidne dvojezičnosti v prostoru in uporabo slovenskega jezika v uradnem sporazumevanju, gospodarstvu šolstvu, so se strinjali sogovorniki. Minister Jevšek je ob tem napovedal, da bodo na ministrstvu v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pri snovanju regionalnega razvoja in kohezijske politike zelo pozorni na vidik obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.

Popoldne bo namenjeno obisku Geoparka Karavanke ter Zadruge in slovenskega Kulturnega doma v Pliberku, ki sta dobra primera čezmejnih projektov. Predstavniki slovenske manjšine bodo ministroma predstavili delovanje obeh inštitucij ter delovanje slovenske manjšine v občini Pliberk.