Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov
Z novelo zakona se izenačuje ureditev na način, da bosta imela oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni.
Izkušnje iz tujine kažejo, da neprenosljiv dopust spodbudi očete, da ga tudi oni koristijo, z enakopravnejšo delitvijo družinskih obveznosti pa je ženskam olajšana vrnitev nazaj v službo ali na trg dela. Kot pravi minister Luka Mesec, ''izkušnje iz tujine kažejo, da se očetje, ki jim pripada neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo. To pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, kar je eden od namenov sprememb.''
Po novem bo torej starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Nova ureditev velja za starše otrok, rojenih po 1. 4. 2023.
Primer 1 (po starem):
- Otrok se rodi 10. 3. 2023. Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta. Oče izrabi 30 dni očetovskega dopusta (prvih 15 dni do enega leta starosti otroka, preostalih lahko do konca prvega razreda OŠ). Starševski dopust v trajanju 130 dni oče prenese na mater in ona izrabi 260 dni starševskega dopusta.
Primer 2 (po novem):
- Otrok se rodi 10. 4. 2023. Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta (ni sprememb). Oče izrabi 15 dni očetovskega dopusta do tretjega meseca starosti otroka. Starševski dopust v trajanju 100 dni oče prenese na mater in ona izrabi 260 dni starševskega dopusta. Oče izrabi svojih neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta kadarkoli od rojstva otroka (lahko istočasno z mamo) in najkasneje do osmega leta starosti otroka.
V Sloveniji sicer obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta in znaša 130 dni. Starševski dopust je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in zgolj 820 moških.
Višje starševsko nadomestilo
Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (4.239,92 evrov bruto), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto (5.059,80 evrov bruto). Staršem, ki imajo omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge, višje izplačilo bo avtomatično v maju.
Novosti se uporabljajo od 1. 4. 2023, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
Krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, doslej je bilo do zaključka 1. razreda. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo doslej, le da je lahko do sedaj to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati. Enoletne neprenosljivosti ne bo več. V januarju 2023 je s krajšim delovnikom delalo sicer 13.647 staršev, od tega je bilo le 334 očetov in 13.313 mater.
Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda).
Delno plačilo za izgubljeni dohodek
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni.
DPID bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. V primeru, da je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge.
Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, ostale spremembe pa od 1. aprila 2023. To pomeni, da bodo vlogo lahko vložili tudi starši otrok, ki krajši delovni čas koristijo ali so koristili po veljavnem zakonu in bi želeli koristiti po novem ali višji znesek DPID od aprila 2023. Prvo višje izplačilo bo v maju 2023, za slednje ni potrebno vložiti nove vloge.
Skupaj znašajo finančne posledice izboljševanja položaja staršev in njihovih otrok 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 milijona evrov v letu 2024.
Predlog novele vsebuje tudi nekaj manjših vsebinskih oziroma redakcijskih sprememb, ki so se izkazale za potrebne zaradi učinkovitejšega izvajanja Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.