Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike
Predstavniki vseh 13 držav so se danes, 29. marca 2023, sestali na sedežu Unesca v Parizu, da bi uradno podpisali in predložili dosje nominacije, ki so jo partnerske države usklajeno pripravljale v posvetovanju z nosilci suhozidne gradnje, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami. Skupaj želijo doseči nadaljnje mednarodno priznanje te pomembne žive dediščine, pri čemer so se zavezali, da bodo sodelovali pri njenem ohranjanju za prihodnje generacije. Namen Reprezentativnega seznama je spodbujati prepoznavnost, ozaveščenost, varstvo in spoštovanje raznolikosti nesnovne kulturne dediščine na mednarodni ravni.
Slovenija je bila ena od osmih držav, ki so suhozidno gradnjo vpisale na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva že leta 2018. V drugem krogu širitve vpisa te enote nesnovne dediščine, ki se uspešno zaključuje danes, so slovenski nosilci suhozidne gradnje v velikem številu podprli nove partnerke. Izrazili so zadovoljstvo, da se bo ta starodavna in obenem zelo prisotna veščina, ki zaznamuje človekov odnos do okolja in katere rezultat je prepoznaven del kulturne krajine, dodatno uveljavila in na ta način lažje ohranila za prihodnje rodove. Proces je strokovno vodilo Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, sodelovali pa so tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, Javni zavod Park Škocjanske jame ter Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo suhozidne gradnje.
Unesco bo celotno nominacijo, ki jo sestavlja dosje, fotografije in film ter pisma podpor, presojal v dobro leto dni dolgem evalvacijskem postopku, odločitev pa bo znana na zasedanju medvladnega odbora predvidoma konec leta 2024.
Suhozidna gradnja
Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, geometrije in gravitacije nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Veščina zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri, poznajo pa jo tudi v drugih delih Slovenije. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.
Suhozidna gradnja je trajnostna praksa, ki je tesno povezana s številnimi vidiki Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s trajnostno industrijo, inovacijami in infrastrukturo, trajnostnimi mesti in skupnostmi, življenjem na zemlji in kot neposreden prispevek k varstvu biotske raznovrstnosti.
Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine
Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine je bila podpisana leta 2003 z namenom varovanja, vrednotenja in ozaveščanja o nesnovni kulturni dediščini na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nesnovna kulturna dediščina se nanaša na običaje, tradicije, obrti, obrede in prakse, ki so del življenja in identitete posameznikov in širših skupnosti ter se prenašajo iz roda v rod. Ministrstvo za kulturo bo dvajseto obletnico podpisa konvencije zaznamovalo z vrsto dogodkov v sodelovanju z nosilci in skupnostmi ter strokovnimi institucijami.
Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisanih šest enot: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji, Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje, Čebelarstvo v Sloveniji in Tradicije reje lipicancev. V postopku je še babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom.