Za zagotovitev pitne vode za slovensko Istro in kraško zaledje je vlada danes potrdila srednjeročne investicije, za katere bo zagotovila sredstva iz proračuna in kohezijske politike, prav tako je sklenila, da se zadrževalnik Suhorca opusti.

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na interpelacijo o njenem delu in odgovornosti ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije vse v interpelaciji navedene očitke glede domnevne neustreznosti njenega ravnanja v celoti zavrača kot neutemeljene. Vlada ugotavlja, da je pri svojem delu uspešna in uresničuje zahtevno zastavljene cilje. Očitki predlagateljev interpelacije v zvezi z neustreznim postopanjem vlade oziroma njenih posameznih članov so v celoti neutemeljeni, vsebinsko pa večinoma tudi popolnoma deplasirani.

Predlog novele Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je pripravljen zaradi izvajanja Uredbe Sveta (EU) 2022/2576 in predvideva obvezno združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU preko informacijske platforme, ki bo oblikovana posebej za namen skupnega nakupa plina v Evropski uniji. Država članica mora zagotoviti sodelovanje podjetij plinskega gospodarstva in podjetij, ki uporabljajo plin najmanj v obsegu 15 odstotkov količin v skladu z evropsko uredbo. Sprememba zakona vsebuje dopolnitev z obveznostjo, da nosilec bilančne skupine sodeluje v skupnih evropskih nabavah pri povpraševanju za zemeljski plin, in sicer za predpisano obvezno količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe. Novelacija zakona zaradi pravnih nejasnosti in praktičnih izzivov implementacije ne predvideva več obveznosti vzpostavljanja skupnostne samooskrbe za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo.

Vlada je sprejela predlog sprememb Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije in sicer predvsem v delu, ki ureja plačilo presežnih tržnih prihodkov. Nov predlog zakona omejuje pobiranje presežnih tržnih prihodkov samo na proizvajalce. Ob tem zakon znižuje mejo iz sedanjih 180 evrov/kWh na 160 evrov/kWh. Natančneje določa tudi zavezance za plačilo presežnih tržnih prihodkov, in sicer so to proizvajalci električne energije, pri katerih je vsota skupne instalirane moči proizvodnih naprav večja od 100 kW. Tudi rok veljavnosti ukrepa je s to spremembo zakona omejen na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako kot to določa evropska uredba. Zakon pri izvajanju določbe predvidi izdajo odločbe, in to enkrat za celotno obdobje. Posledično izvajanje zakona ne temelji več na evidencah zavezancev, ampak na poročilih in dokazilih, ki jih zavezanci pošljejo Agenciji za energijo. Sprememba določa tudi vrsto podrobnosti v zvezi z vodenjem evidence, izdajanjem določb, drugostopenjskim reševanjem sporov itd. Na novo so določene tudi kazni za kršitev zakonskih določb. Dodatno zakon med izjeme virov, od katerih se ne plačuje presežne prihodke, dodaja uvožen premog. Predlagana sprememba zakona tudi določa, da se sklic za naložbeno pomoč za nove investicije naslanja na nov, spremenjen Začasni okvir za ukrepe državne pomoči, saj s tem podaljšujemo veljavnost možnih naložbenih pomoči do 31. decembra 2025.