Republika Slovenija si je kot samostojna in demokratična država že z osamosvojitvijo leta 1991 zadala strateški cilj, da postane polnopravna članica Evropske unije in zveze Nato. Na podlagi izkušnje osamosvojitvene vojne se je slovenska družbeno-politična sfera zavedala pomembnosti vključenosti mlade države v strukturo, ki ji bo omogočala zagotavljanje miru izven meja naše domovine, varstva temeljnih vrednot, vitalnih nacionalnih državnih interesov in strateških varnostnih ciljev, med katerimi osrednje mesto zavzema vključenost v sistem kolektivne obrambe. Ravno danes, na obletnico delovanja Nata, bodo zaveznice na srečanju zunanjih ministrov Nata potrdile zgodovinsko odločitev za članstvo Finske v Natu, ki bo kot 31. zaveznica prispevala h dodatni krepitvi varnosti. Predsednik vlade dr. Robert Golob vstop Finske v NATO pozdravlja: "Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam bo danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska."

Republika Slovenija je formalni postopek za članstvo v Natu začela leta 1993. Leto kasneje se je med prvimi vključila v Partnerstvo za mir (PfP) in še istega leta postala pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini. 23. marca  2003, po skoraj deset let trajajočem procesu, je sledila izvedba referenduma o vstopu Republike Slovenije v Nato, ki ga je podprlo 66,08 odstotka volivcev. Sledila so sklepna dejanja, med njimi sprejetje Zakona o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe s strani Državnega zbora Republike Slovenije 24. februarja 2004 in deponiranje Listine o pristopu 29. marca 2004 pri Združenih državah Amerike, s čimer je Republika Slovenija postala formalna članica Nata. Članstvo Republike Slovenije v Natu nam je vseskozi zagotavljalo varno in stabilno okolje za gospodarski razvoj države in uresničevanje nacionalnih ciljev na obrambnem področju ter hkrati prispevalo k povezljivosti z ostalimi zavezniškimi silami, dvigu usposobljenosti in krepitvi pripravljenosti bojne sposobnosti enot in pripadnikov Slovenske vojske.

Vstop novonastale države v organizacijo z dolgoletno tradicijo

Nato je mednarodna vojaškopolitična organizacija, ustanovljena 4. aprila leta 1949, v kateri države članice sodelujejo na področju varnosti in obrambe. Organizacija, ki danes zaznamuje 74-letnico svojega delovanja, je kot najuspešnejše obrambno zavezništvo vedno znova uspela uresničevati skupne politične interese članic in se prilagajati novim grožnjam ter zagotavljati blaginjo in varnost evroatlantskega prostora. Nato skupaj predstavlja eno milijardo prebivalstva, polovico svetovne ekonomske in vojaške moči. Zavezniška enotnost je skozi zgodovino odločilno prispevala h koncu hladne vojne, vzpostavitvi miru na Balkanu in zoperstavljanju terorističnim grožnjam po napadih 11. septembra 2001, z aktivacijo 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Po več kot enoletni vojaški agresiji v Ukrajini se zavezništvo vrača k svojemu temeljnemu poslanstvu, odvračanju in obrambi evroatlantskega prostora, ob ohranjanju pomena drugih dveh temeljnih nalog kriznega upravljanja in kooperativne varnosti, kot izhaja iz Natovega Strateškega koncepta na zadnjem vrhu voditeljev Nata lani v Madridu. V času strateškega tekmovanja med velikimi silami, ko si avtoritarni akterji čedalje bolj prizadevajo razdeliti enotnost Zahoda in razgraditi načela mednarodnega pravnega reda, trdno čezatlantsko zavezništvo še vedno predstavlja najboljše varnostno jamstvo za Evropo.

Zveza Nato zagotavlja kolektivno varnost ter omogoča posvetovanje in sodelovanje na področju obrambe in varnosti ter skupnih operacij kriznega upravljanja

Članstvo v Natu je okrepilo našo varnost in prispevalo k našemu dolgoročnemu razvoju. Republiko Slovenijo je umestilo v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnih držav ter utrdilo njeno mednarodno prepoznavnost kot demokratične, miroljubne in v povezovanje usmerjene države. S stališča vojaške stroke članstvo v Natu predstavlja najboljšo možnost razvoja učinkovite vojaške organizacije in zagotavlja najboljši prispevek pri obrambi lastne države. Slovenska vojska je tako del najmočnejših in najučinkovitejših vojaških sil na svetu, kar nalaga veliko zavez in hkrati ponuja veliko priložnosti. Nenazadnje zavezništvo Republiki Sloveniji kot majhni državi ponuja unikatna varnostna zagotovila.

Skladno s 5. členom Severnoatlantske pogodbe Republika Slovenija sodeluje v sistemu kolektivne varnosti, ki predpostavlja, da bi ob agresiji na naše ozemlje odgovorilo celotno članstvo zveze Nato. To pomeni tudi, da nam ni treba razvijati določenih zmogljivosti, ki jih v okviru sistema kolektivne obrambe prispevajo ostali zavezniki. Republika Slovenija se zato lahko osredotoči na razvoj tistih zmogljivosti, ki jih zmoremo in znamo razvijati ter usposobiti za lastno obrambo ali obrambo zaveznic, kar dolgoročno vodi v zmanjševanje stroškov.

Republika Slovenija skupaj z drugimi zaveznicami tudi enakopravno odloča o varnostnih in političnih vprašanjih evroatlantskega prostora. Tako znotraj zavezništva Republika Slovenija utrjuje status varne države z nizko stopnjo tveganja in varnim življenjskim okoljem. Članstvo prinaša tudi druge posredne koristi, kot na primer investicije v varnost, udeleževanje v znanstvenem, tehnološkem in informacijskem dotoku, ekonomsko sodelovanje z najrazvitejšimi državami, zgodnje prepoznavanje groženj in boj proti dezinformacijam. Velja izpostaviti tudi, da nam članstvo omogoča dostop do nekaterih novih in prebojnih tehnologij, ki dvigajo učinkovitost vojaške organizacije oziroma pomenijo večjo varnost in jih brez članstva ne bi mogli pridobiti v istem času.

Dejavnosti Nata v službi miru in promocije temeljnih vrednot

Z vstopom Republike Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo Slovenska vojska še dejavneje sodeluje pri podpori mednarodnemu miru. Slovenska vojska v mednarodnih operacijah in misijah, skladno z mandatom in resolucijami Organizacije združenih narodov, dejavno prispeva k skupnih mednarodnim prizadevanjem pri soočanju z varnostnimi izzivi in grožnjami. S tem se uresničuje tudi obrambno-varnostne, zunanjepolitične in druge ključne interese. Poleg tega uspešno delovanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske v tujini krepi prepoznavnost in ugled naše države kot odgovorne, solidarne ter mednarodnemu miru zavezane članice mednarodne skupnosti. Temeljna naloga mednarodnega sodelovanja na vojaškem področju je uresničevanje dejavnosti, ki učinkovito in neposredno podpirajo delovanje Republike Slovenije kot partnerice in polnopravne članice.

Prilagoditev Nata novi realnosti

Vojna v Ukrajini je kot ena izmed najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja ter okrepilo zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi. Sprejeta je bila enotna odločitev za krepitev odvračalne in obrambne drže na celotnem vzhodnem krilu zavezništva.

Prvič so bili aktivirani načrti postopnega odzivanja (GRP) in s tem elementi Natovih odzivnih sil, povečali so se prispevki v okrepljeno prednjo prisotnost (eFP) ter okrepile pomorske in letalske zmogljivosti. Ustanovljene so bile  štiri dodatne multinacionalne bojne skupine v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in Slovaškem, ki dopolnjujejo obstoječe bojne skupine v baltskih državah in na Poljskem ter bodo po potrebi okrepljene do brigadne ravni. Republika Slovenija se je na spremenjene varnostne razmere odzvala z napotitvijo lahke motorizirane pehotne čete, ki od junija lani skupaj s pripadniki oboroženih sil Češke, Nemčije, Nizozemske, Poljske in ZDA deluje v okviru bojne skupine (eVA) na Slovaškem. Skladno z novim Natovim modelom sil (NFM) in izjavami generalnega sekretarja se predvideva znatno povečanje bazena odzivnih sil s 40.000 na 300.000, kar bo moralo biti podprto z robustno in integrirano poveljniško strukturo ter usklajenimi nacionalnimi in zavezniškimi obrambnimi načrti.

Letos bo eno izmed ključnih prelomnic predstavljal vrh Nata, ki bo potekal 11. in 12. julija v Vilni, kjer bodo voditelji predvidoma potrdili nadaljnjo dolgoročno podporo Ukrajini, potrdili prenovljeno obrambno zavezo in sprejeli pomembne odločitve glede nadaljnje prilagoditve vojaške drže zavezništva, tudi v luči varnostnih izzivov, ki jih predstavljajo Ljudska republika Kitajska, nove prebojne  tehnologije in vpliv podnebnih sprememb. Ravno danes, na obletnico delovanja Nata, bodo zaveznice na srečanju zunanjih ministrov Nata potrdile zgodovinsko odločitev za članstvo Finske v Natu, ki bo kot 31. zaveznica prispevala h dodatni krepitvi varnosti.

Moč zavezništva se je skozi zgodovino vseskozi kazala v solidarnosti in enotnosti, saj so države skupaj močnejše od kateregakoli nasprotnika v ekonomskem, političnem in vojaškem smislu.