Območje  se nahaja v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, ter obsega dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica.

Območje Češeniških in Prevojskih gmajn, je eno od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini. Največja mokrišča znotraj gozda so poplavno območje Rovščice s črnojelševjem (Blata) ter tri še ohranjena prehodna barja, ki so zelo redek habitatni tip v Sloveniji. Dodatno so na območju celotnega gozda prisotna številna manjša mokrišča: mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirni kraki in poplavna območja potokov Rovščica, Želodnik in Erjavec. Zaradi raznolikosti in prepleta kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti je tukaj prisotna visoka biodiverziteta, vključno s številnimi slovensko in evropsko ogroženimi in zavarovanimi vrstami ter habitatnimi tipi. Območje ima tudi posebne in kompleksne hidrološke lastnosti. Na območju Češeniških in Prevojskih gmajn so naslednje naravne vrednote: naravna vrednota državnega pomena Češeniške in Prevojske gmajne – barja, naravna vrednota lokalnega pomena Rovščica v povirnem delu, naravna vrednota državnega pomena Rova – zalit glinokop  in naravna vrednota lokalnega pomena Prevoje – ribniki.

Cilji krajinskega parka so predvsem ohranitev celovitosti in kompleksnosti nižinskega gozda z mokrišči, ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zlasti posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih ter redkih in ogroženih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, kot tudi ohranitev izjemnih in kompleksnih hidroloških lastnosti in procesov. Cilj krajinskega parka je tudi z ohranjeno naravo prispevati k blaženju in obvladovanju posledic podnebnih sprememb.

Razvojni cilji krajinskega parka pa so zlasti omogočanje trajnostne rabe naravnih virov, omogočanje obiskovanja in doživljanja krajinskega parka, urejanje in vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje in mirno rekreacijo, zmanjševanje obstoječega ter preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja in omogočanje raziskovanja in izobraževanja.

Za celotno območje veljajo splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami, omejuje pa gradnje in posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev krajinskega parka, predvsem pa njegovo uspešno upravljanje, je zagotovo zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine in nove podjetniške priložnosti za razvoj dejavnosti v skladu s cilji in namenom zavarovanega območja.