V letu 2022 je bilo zoper delo policistov vloženih 534 pritožb (v letu 2021 476). Treba pa je upoštevati, da je število vloženih pritožb neposredno povezano s številom opravljenih policijskih postopkov in s tem povezanih policijskih ukrepov.

Poglavitni ugotovitvi za leto 2022 sta:

• glede na število izvedenih policijskih postopkov je vloženih malo pritožb. To kaže, da policisti praviloma strokovno in zakonito opravljajo policijske naloge ter uporabljajo policijska pooblastila;
• delež utemeljenih pritožb, obravnavanih pred senatom, je 28 odstotkov, kar je več v primerjavi z letom 2021 (19 odstotkov).

Vložene pritožbe

Od 534 vloženih pritožb jih je bilo 344 rešenih brez obravnave v pomiritvenem postopku ali pred senatom. Policijskim vodjem je bilo v pomiritveni postopek odstopljenih 111 pritožb. V 26 primerih je bila obravnava po neuspelem pomiritvenem postopku zaključena pred pritožbenim senatom. Neposredno pred senatom pa se obravnavajo pritožbe, kadar iz njihove vsebine izhajajo očitki hudega posega policista v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožbeni senat je skupno obravnaval 55 pritožb.

Med rešenimi pritožbami se jih je največ nanašalo na zagotavljanje javnega reda in miru. Sledijo varnost cestnega prometa, odkrivanje in preprečevanje kriminalitete, varovanje državne meje in obravnavanje tujcev.

Največ očitkov se je nanašalo na komunikacijo policistov (nedostojen in nekorekten odnos, domnevna prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba policijskih pooblastil, domnevno neukrepanje policistov in domnevno neupravičena ali nesorazmerna uporaba prisilnih sredstev).

Po številu vloženih pritožb po posameznih policijskih upravah je bilo največ vloženih pritožb na Policijski upravi Ljubljana, najmanj pa na Policijski upravi Nova Gorica.

Ukrepi

Policija je v vseh primerih utemeljenih pritožb ministrstvu poročala o sprejetih in izvedenih ukrepih. V večini primerov so bili z vpletenimi policisti opravljeni opozorilni razgovori, posamezni primeri pa so bili obravnavani bodisi v okviru delovnih sestankov bodisi dnevno ob napotitvah policistov na delo. S temi primeri so bili seznanjeni tudi vsi policisti enot, v katere so bili razporejeni policisti, zoper delo katerih je bila vložena pritožba.

V petih primerih je bila pritožbena zadeva zaradi razlogov za sum, da je policist s svojim ravnanjem storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, poslana v obravnavo tudi Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu.

Pritožbeni postopek

Pritožbeni postopek se izvaja na dveh ravneh: v pomiritvenem postopku (razgovor vodje policijske enote s pritožnikom) ali pred senatom (pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti ugotavljajo utemeljenost pritožbe).

V pritožbenem postopku lahko oseba uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kratenje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pri tem se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. Ne ugotavljajo pa se disciplinske, odškodninske, prekrškovne ali kazenske odgovornosti policista in tudi ne, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila kaznivo dejanje ali prekršek ali ne.