Uvodna konferenca projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)
Povezana infrastruktura za zeleno digitalno preobrazbo
V času, ko se vse več govori o podnebnih spremembah in potrebi po ohranjanju okolja, je trajnostni razvoj postal ključni dejavnik pri oblikovanju prihodnosti naše družbe tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Vendar pri doseganju trajnostnih ciljev ne gre spregledati pomembnosti digitalnih tehnologij. Da bi dosegli skrbno strateško začrtane trajnostne cilje, je Geodetska uprava skupaj s partnerji v sklopu uvodne konference naznanila začetek izvajanja projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D). Ta ponuja nove priložnosti za trajnostno upravljanje s prostorom, doseganje podnebnih ciljev in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob pomoči digitalne geolokacije, povezanih sistemov, pametne infrastrukture in digitalne tehnologije.
V uvodnem delu je preko 200 udeležencev nagovoril Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, ki je poudaril pomen lociranih in povezanih državnih podatkov in sistemov za sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev tudi v primerih, ko gre za naravne katastrofe, kot je bila na današnji dan, pred 25. leti, v Bovcu. Ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Emilija Stojmenova Duh, je izpostavila pomen odpiranja podatkov za uporabnike ter nepremičninske in prostorske podatke uvrstila med zgleden primer dobre prakse na državnem nivoju. V uvodu je zbrane nagovorili še direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, mag. Josip Mihalic, ki je izpostavil, da je SLO4D največji digitalni projekt znotraj Načrta za okrevanje in odpornost. Generalni direktor Geodetske uprave, Tomaž Petek, pa je poudaril: »Projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) predstavlja pomemben korak na področju digitalizacije prostora in okolja v Sloveniji, s pomočjo katerega bomo dosegli boljše in učinkovitejše upravljanje s prostorom in okoljem, obenem pa pomembno prispevali k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi dosegli visoko konkurenčnost Slovenije na področju digitalne transformacije in trajnostnega razvoja, ki je ključen za zaščito okolja in narave.«.
Govorci v nadaljevanju so poudarili pomembnost učinkovitega zelenega prehoda, ki ne more biti brez digitalnega prehoda. Prav uspešna digitalna preobrazba je namreč pomembna podpora pametnemu načrtovanju in uresničevanju zelenega prehoda. Naša prihodnost bo digitalna, o tem ni nobenega dvoma, vendar si moramo prizadevati, da bo prihodnost hkrati tudi zelena in predvsem, da v osrednje mesto postavimo človeka, posameznika. »Odgovor na izzive sodobnega digitalnega sveta pa predstavlja kakovostna geolokacija, ki omogoča povezovanje tudi v virtualnem svetu. Ključna inovativnost razmišljanja o podatkih z geolokacijo pa, da jih je treba obravnavati kot digitalno valuto«, je ob koncu poudarila namestnica generalnega direktorja Geodetske uprave mag. Erna Flogie Dolinar.
Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) temelji na Strateškem načrtu za digitalizacijo prostora in okolja, izvaja pa ga Geodetska uprava v sodelovanju z Direktoratom za vode, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Direktoratom za prostor in graditev, Direktoratom za okolje in Agencijo Republike Slovenije za okolje. Njegov ključni cilj je med seboj učinkovito povezati digitalne podatke o prostoru, okolju, nepremičninah, vodi in naravi, da bi lahko s slednjimi zagotovili podporo prednostnim ukrepom, ki bodo v skladu z evropskim zelenim dogovorom pripomogli k izboljšanju okolja in zagotovili trajnostni razvoj. Slovenija se s tem pridružuje tudi drugim evropskim članicam, ki si v svojih trajnostnih strategijah prizadevajo za izboljšanje upravljanja s prostorom in okoljem ter s tem pomembno naslavljajo problematiko podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, ničelnega onesnaževanja in zagotavljanja skladnosti.
Za realizacijo digitalnih rešitev, ki bodo prispevale k izboljšanju digitalne transformacije prostora in okolja v Sloveniji, je namenjenih 33.500.000 evrov (brez DDV) sredstev iz okvira Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), poleg tega pa še dodatnih 8.500.000 evrov iz Podnebnega sklada. Izvedba projekta SLO4D se bo odvijala skladno s predvidenim časovnim načrtom od 8. aprila 2022 do 30. junija 2026.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Z vzpostavitvijo horizontalne digitalne povezanosti ter geolociranih prostorskih in okoljskih podatkov in sistemov bodo ustvarjene nove priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva, ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter učinkovito rabo energije. Zagotovljen bo enostaven dostop do podatkov in storitev, posledično skrajšani postopki pa bodo gospodarstvenikom, prebivalcem in drugim odločevalcem omogočili kakovostne ter hitre odločitve.
Predstavljajte si, da vse deluje v 4D-harmoniji. Celoti, ki med seboj učinkovito povezuje tako štiri ključne dimenzije geolokacije kot tudi elemente prostora, okolja, narave in vode ter je digitalno povezana. Vsaka sprejeta odločitev je premišljena in sledi trajnostni viziji prihodnosti. »To ni le vizija. Je cilj, ki ga bomo uresničili skupaj« so zaključili.