Določena višina mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Vlada je izdala Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Trenutno so mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določene v višini med 34,50 evra in 35,67 evra brez popusta. Zavarovalnica Generali je s 1. majem 2023 napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra oziroma več kot 30 odstotkov. Tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna, sta napovedali možnost dviga premije v naslednjih mesecih.

Z uredbo se določa najvišjo premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da mesečna premija za to zavarovanje ne sme presegati 35,67 evra. Razlog za ceno na navedeni ravni je v tem, da je to trenutno najvišja polna premija (brez popustov) na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Z Zakonom o kontroli cen je z 8. členom določeno, da vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen, kadar gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij. Zaradi obveznosti države, da zagotavlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja javni interes in je del socialne varnosti prebivalcev v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), se je vlada v skladu z Zakonom o kontroli cen odločila za ukrep v skladu s prvim odstavkom 9. člena in tako sprejela ukrep določitve najvišje cene, pri čemer podjetja ne smejo prodajati storitve nad to ceno, lahko pa pod njo.

Z določitvijo cene z uredbo se zagotavlja »redna preskrba« s tem produktom, sicer bi se zaradi višine premije odrekli sklenitvi zavarovanja, saj bi bilo predrago za finančno šibkejši segment ljudi. Posledično bi sami krili doplačila neposredno ob koriščenju zdravstvenih storitev, kar bi zanje pomenilo še večjo finančno stisko, saj doplačila lahko znašajo tudi nekaj tisoč evrov v okviru bolnišničnega zdravljenja.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi z ustanovitvijo in delom Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora

Predsednik Vlade Republike Slovenije lahko skladno z Zakonom o Vladi Republike Slovenije ustanovi in imenuje člane strateškega sveta, ki v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in mu v zvezi s tem svetujejo in pripravljajo mnenja ter strokovne usmeritve. Glede na navedeno predsednik vlade v strateški svet lahko povabi posameznike oziroma predstavnike različnih inštitucij, za katere ocenjuje, da mu bodo s svojim znanjem in izkušnjami lahko uspešno svetovali na določenih področjih. Na tak način so bili k sodelovanju povabljeni tudi člani Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, ki je bil ustanovljen 9. marca 2023 in se je na konstitutivni seji sestal 17. marca 2023.

Na drugi seji strateškega sveta so člani strateškega sveta določili način dela in vsebinska področja dela, ki jih bodo obravnavali prioritetno. Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi so bila izpostavljena naslednja področja: mladi in izobraževanje, preventiva v družbi, mediji, delovanje institucij, splet ter odkrivanje in pravosodje. Strateški svet bo pripravljal mnenja in strokovne usmeritve, povezane s sistemsko ureditvijo in preventivo, končna skupna priporočila pa bo predstavil predvidoma konec julija.

V skladu z Aktom o ustanovitvi in imenovanju članov Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora so člani strateškega sveta upravičeni do izplačila sejnin oziroma v nekaterih primerih do povračila potnih stroškov. Višina sejnine je določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o določitvi višine sejnin in povračil stroškov članom strateških svetov, ki jih imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, št. 10007-11/2007/3 z dne 1. februarja 2007. Predsednici strateškega sveta, ki je hkrati tudi nacionalna koordinatorka za preprečevanje sovražnega govora, za opravljanje storitev svetovanja v funkciji nacionalne koordinatorke pripada honorar, vendar se je predsednica strateškega sveta tako sejnini kot honorarju za svetovanje odpovedala. Drugi stroški za delo strateškega sveta niso predvideni.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi v zvezi s sestanki z zagovorniki živali

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je del opravljanja javnih nalog predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba tudi seznanjanje z najrazličnejšimi mnenji in predlogi civilne družbe ter njihovo smiselno upoštevanje. V ta namen je bila v skladu z drugim odstavkom 24. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije v Kabinetu predsednika vlade imenovana državna sekretarka, pristojna za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud.

Državna sekretarka, pristojna za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud, je s predstavniki civilne družbe samostojno ali prek pristojnih resorjev v stalnem kontaktu. Ena pomembnih zavez, ki so zapisane v koalicijski pogodbi in kjer koalicija vidi pomembno dodano vrednost nevladnih organizacij, je tudi priprava ukrepov za bolj humano ravnanje z živalmi. To je na posvetu "Za boljšo prihodnost živali", ki je 16. januarja 2023 potekal v Državnem zboru, izpostavil predsednik vlade in ob tem napovedal pripravo novih zakonskih predlogov, ki bodo izboljšali njihov položaj. Aktivno se s to tematiko ukvarja državna sekretarka, ki v okviru svojih pristojnosti organizira različna srečanja s sogovorniki, ki lahko pomembno prispevajo pri oblikovanju predlogov in sistemskih rešitev, ki izhajajo iz njihovih konkretnih izkušenj.

Vir: Kabinet predsednika vlade 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Dejana Kaloha v zvezi s prepovedjo spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora ni organ pregona, pač pa posvetovalni organ predsednika vlade. Naloge strateškega sveta so opredeljene v drugem členu Akta o ustanovitvi in imenovanju članov strateškega sveta, podrobnejše prioritete pa so člani določili na drugi seji strateškega sveta, ki je bila 6. aprila 2023. Le-te so: mladi in izobraževanje, preventiva v družbi, mediji, delovanje institucij, splet ter odkrivanje in pravosodje. Strateški svet bo pripravljal mnenja in strokovne usmeritve, povezane s sistemsko ureditvijo in preventivo. S tem namenom so člani in članice strateškega sveta soglasno na drugi seji sprejeli sklep, da se strateški svet kot posvetovalno telo do posamičnih konkretnih primerov sovražnega govora ne bo opredeljeval.

Razvita družba mora temeljiti na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in temeljnih pravic. To so tudi usmeritve Vlade Republike Slovenije. Navedene vrednote ne smejo biti prilagojene političnim potrebam, pač pa morajo za vsakega v primerljivih okoliščinah, veljati enako.

Vir: Kabinet predsednika vlade 

Odgovor na poslansko pobudo Jonasa Žnidaršiča v zvezi z odkupom Plečnikovega stadiona za Bežigradom

Plečnikov stadion je že več kot desetletje in pol kulturna dediščina nacionalnega pomena. Njegove lastnike zakonodaja zavezuje k njenemu ohranjanju, česar ne izvajajo z izjemo najnujnejših vzdrževalnih del, tudi na podlagi inšpekcijskih ukrepov. Največji lastnik spomeniškega območja in njegove neposredne okolice razpolaga s projektom prenove stadiona, ki bi ga moral prilagoditi smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pobuda poslanca Jonasa Žnidaršiča govori o preoblikovanju v mestni park in temelji na večkrat podanih in javno objavljenih pobudah civilne družbe ter magistrski nalogi Nike van Berkel iz leta 2015, ki je bila med drugim predstavljena tudi v članku Matevža Grande v reviji Outsider. Glede na funkcijo stadiona in njegov pomen za prebivalce in prebivalke mesta, bi bilo najbolj smiselno, da bi bil v javni lasti. Javno lastništvo kulturnih spomenikov vsekakor lahko pripomore k njihovi neokrnjeni ohranitvi ali celoviti prenovi, saj se s tem izognemo pritiskom za umestitev novih dodatnih funkcij. Potrebo po slednjih običajno utemeljujejo zasebni investitorji na podlagi ekonomske upravičenosti. Za življenje spomenikov in spomeniških območij pa je ključno njihovo upravljanje, ki vključuje vzdrževanje, uporabo, dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje javnosti. Prav tako se moramo v luči podnebnih sprememb zavedati pomena zelenih površin, razbremenitve individualnega prometa in odgovarjati na izzive kakovostnega bivanja v mestih ter namesto zgoščevanja vročih točk, vzpostavljati kakovostne javne in odprte zelene površine. Vlada v dialogu z vsemi deležniki že preučuje različne možnosti rešitve in vrste sodelovanj v skrbi za ohranitev in oživitev Plečnikovega stadiona. Pri tem je nujen konstruktiven dialog med mestom, zasebnim lastnikom in državo, saj bomo le tako prišli do najbolj optimalne rešitve, ki bo v korist ljudi, okolja in ohranjanja kulturne dediščine.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Odgovor na poslansko pobudo Jelke Godec v zvezi s podporo in prispevkom Muzeju žrtev komunizma v Washingtonu

Omenjena fundacija po dosegljivih podatkih deluje na področju izobraževanja in ohranjanja spomina na žrtve komunističnih režimov, je v zasebni lasti, vir njenega financiranja pa so tudi donacije. Muzej nima zaposlenega strokovnega kadra in ni akreditiran kot član Ameriške zveze muzejev (angleško American Allience of Museums), ni ga niti med člani mednarodne muzejske organizacije ICMEMO (angleško International Committee of Memorial Museums in Remembrance of the Victims of Public Crimes), ki združuje memorialne muzeje, posvečene spominu na žrtve grozodejstev. Zato s strokovnega stališča kot stališča javnega financiranja težko upravičimo kakršnokoli morebitno donacijo države. 

Ministrstvo za kulturo zagotavlja proračunska sredstva za delovanje enajstih nacionalnih muzejev in galerij ter sredstva za izvajanje javne muzejske službe v 36 muzejih in galerijah, katerih ustanoviteljice so občine. Integralna proračunska sredstva so skupaj z evropskimi kohezijskimi sredstvi namenjena tudi skrbi za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov državnega pomena v lasti Republike Slovenije, s pomočjo spomeniškovarstvenih razpisov pa tudi za spomenike državnega in lokalnega pomena v lasti občin in drugih deležnikov.

Slovenija se je skupaj z ostalo Evropo zavezala, da bo ohranjala spomin na žrtve nasilja in grozodejstev druge svetovne vojne. Zato bo strokovno in finančno podprla delovanje Fundacije Auschwitz-Birkenau in namenila sredstva za ohranitev spomina na 2300 Slovenk in Slovencev, ki so bili nasilno deportirani v to zloglasno koncentracijsko taborišče. Vlada je na proračunskih postavkah Ministrstva za kulturo za leti 2023 in 2024 že zagotovila finančna sredstva v višini 160.000 evrov za ponovno vzpostavitve razstavnih prostorov v bloku 17 v nemškem nacističnem koncentracijskem in uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau v Oświęcimu na Poljskem. Potekajo postopki za sklenitev mednarodnega sporazuma z drugimi državami naslednicami nekdanje SFRJ, da se skupna razstava, ki je v tem mednarodnem spominskem muzeju žrtev totalitarizma stala med leti 1963 in 2009, ponovno obudi in na sodoben način izpostavi judovsko dediščino na tleh nekdanje Jugoslavije, usodo pobitih in zgodbe preživelih ter odpor proti okupatorju.

Tako s strokovnega kakor tudi iz finančnega vidika, ter vzlic dejstvu, da fundacija ni neposredno povezana s Slovenijo, vlada projekta finančno ne more podpreti.

Vir: Ministrstvo za kulturo