Ministrica je uvodoma izrazila zadovoljstvo, da je zdajšnji vladi uspelo sprejeti obsežno krovno strategijo na področju digitalne preobrazbe, ki smo jo pričakovali že vsaj od leta 2020, ko se je iztekla strategija Digitalna Slovenija 2020. »S strategijo Digitalna Slovenija 2030 smo pokazali, kam želimo iti, kje je naš cilj in kako odgovarjamo na razvojne izzive, ki jih imamo v Sloveniji na področju digitalne preobrazbe,« je poudarila dr. Stojmenova Duh. Ob tem je napovedala, da bo do letošnje jeseni pripravljen strateški načrt za izvajanje strategije ter k sodelovanju pri pripravi strateškega načrta znova povabila tudi deležnike, ki so sodelovali pri oblikovanju strategije. Zavzela se je tudi za njihovo sodelovanje pri vmesni oceni doseganja ciljev strategije ter morebitno njeno revidiranje leta 2026. Ministrica je izpostavila tudi, da so ciljni kazalniki v strategiji usklajeni s kazalniki na evropski ravni, ob tem pa se Digitalna Slovenija 2030 ob upoštevanju ambicij in načel Evropske unije usmerja tudi v bistvene izzive Slovenije na področju digitalne preobrazbe. Med izzivi je izpostavila šest prednostnih vsebinskih področij digitalne preobrazbe v naši državi:

• Gigabitna infrastruktura
• Digitalne kompetence in vključenost
• Digitalna preobrazba gospodarstva
• Pot v pametno družbo 5.0
• Digitalne javne storitve
• Kibernetska varnost

Uvodnem nagovoru ministrice je sledila podrobnejša predstavitev omenjenih prednostnih vsebinskih področij strategije s strani strokovnih sodelavcev ministrstva in Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Dogodek se je končal z okroglo mizo, na kateri so gostje govorili o sodelovanju deležnikov pri pripravi akcijskega načrta za izvajanje in spremljanje strategije Digitalna Slovenija 2030. Predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije Igor Zorko je glede strategije poudaril, da je zanj najbolj pomembno, da je njen akcijski načrt izvedljiv ter na koncu s skupnim sodelovanjem in napori tudi izveden. Izpostavil je tudi pomembnost sodelovanja vseh deležnikov pri doseganju ciljev. Predstavnik Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost Marjan Kavčič je dejal, da je treba oceniti, katerim področjem strategije je treba dati največ podpore, da bomo dobili največji izkoristek. Borut Čampelj z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je zavzel, da se je treba še naprej povezovati, imeti več diskusij, saj bomo tako lažje premaknili naprej proces digitalne preobrazbe. Tudi Simon Delakorda iz Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo se je strinjal, da je treba pripraviti akcijski načrt, ki bo izvedljiv, ob tem pa se je zavzel, da bi bili vsi deležniki enako opolnomočeni za prispevanje k načrtu za izvajanje strategije. To želijo na nevladni ravni nasloviti tudi z vzpostavljanjem digitalnega središča nevladnih organizacij, ki bo služilo kot krovna struktura za digitalno preobrazbo nevladnega sektorja, je dodal Delakorda. Predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Nena Dokuzov pa je ocenila, da je sprejetje strategije Digitalna Slovenija 2030 in priprava akcijskega načrta izvrstna priložnost, da nagovorimo in med seboj povežemo čim večje število skupnosti ter se zavežemo, da bomo dosegli zastavljene cilje.