"To je edina pot, da nam uspe zahteven, a nujno potreben prehod k bolj zdravi in trajnostni prehrani. Ta prehod je proces, ki terja veliko dialoga in sodelovanja med vsemi deležniki, kot tudi upoštevanje in spoštovanje drugače mislečih."

Slovenija je podpisnica Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in dogovora Glasgow. Vse to nas zavezuje, da delujemo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja. Cilje trajnostnega varovanja vode, podnebja, zemlje, oceanov in biotske raznovrstnosti je mogoče doseči le s skupnimi prizadevanji. To zajema tudi bolj zdrave prehranske vzorce (planetu prijazno prehrano), zmanjševanje zavržene hrane in embalaže, ter izboljšave v pridelavi hrane. Pomembno je tudi uživanje sezonske, čim manj predelane hrane ter spodbujanje ekološke in slovenske pridelave.

Kot navaja objava v  priznani znanstveni reviji Lancet, bi lahko s planetu prijazno prehrano do leta 2050 nahranili 10 milijard ljudi, imeli 11 milijonov manj prezgodnjih smrti na leto zaradi srčno-žilnih bolezni, kapi, diabetesa in hkrati ostali znotraj varnih zmožnosti našega planeta. Zato so k planetu prijazni prehrani pozvali vse države in vse prebivalce sveta. Planetu prijazna prehrana ne vključuje zgolj živil rastlinskega izvora, izpostavlja pa, da je za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano nujno zmanjšati uživanje mesa, mesnih izdelkov in mlečnih izdelkov, katerih proizvodnja povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Glede na priporočila planetu prijazne prehrane je najbolj dobrodošla ena od vegetarijanskih oblik prehranjevanja, kamor sodita tudi veganska ter polnovredna rastlinska prehrana.

Vizija nas vseh je, da prispevamo k bolj zdravi, trajnostni in planetu prijazni prehrani, k zmanjšanju odpadkov in nepotrebne embalaže ter obenem spodbujamo slovensko pridelavo živil.