Junija 2022 je konferenca Mednarodne organizacije dela v okviru sprejete deklaracije ob svoji stoletnici (2019) zapisala, da so »varni in zdravi delovni pogoji temeljnega pomena za dostojno delo«, ter vključila varno in zdravo delovno okolje v okvir temeljnih načel in pravic pri delu. Tako je bilo določeno, da konvenciji MOD št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ter MOD št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu, postaneta temeljni konvenciji Mednarodne organizacije dela. Zaradi te odločitve imajo vse države članice MOD, tudi če niso ratificirale navedenih konvencij, člansko obveznost, da spoštujejo, spodbujajo in uresničujejo načela v zvezi s temeljnimi pravicami, ki so predmet teh konvencij.

Vsako leto se na svetu pri opravljanju dela pri delodajalcih težje ali lažje poškoduje 381 milijonov delavcev. V svetovnem merilu tudi vsako leto zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, umre 2,78 milijona delavcev. Tako po svetu vsak dan pri opravljanju svojega dela, zaradi nezgode pri delu umre 7600 delavcev oziroma se pripeti 1 smrtna nezgoda na delovnem mestu vsakih 11 sekund.

Težje in lažje nezgode pri delu

V letu 2022 je bilo na Inšpektorat RS za delo (IRSD) prijavljenih 14.435 nezgod pri delu, mednje nismo šteli prijavljenih nezgod, ki so se zgodile na poti na delo in z dela (48 nezgod). Od tega je bilo 21 smrtnih nezgod, 10.450 lažjih nezgod, 748 težjih nezgod in 5 kolektivnih nezgod. Med vsemi prijavljenimi nezgodami je bilo zabeleženih 3.211 nezgod, ki so bile povezane s COVID-19.

Brez nezgod povezanih s COVID-19, je bil v letu 2022 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo in sredstvi za delo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno) in to kar v 30 %. Najpogostejši način nezgode pri delu je bil prijavljen stik z ostrim, koničastim in grobim materialom kar predstavlja24,5 % vseh prijavljenih nezgod.

Največ nezgod je bilo prijavljenih v predelovalni dejavnosti (dejavnost C), in to kar 36,3 %. Največ nezgod in sicer 30,2 % so prijavili delodajalci, kateri zaposlujejo od 50 do 249 delavcev.

V nezgodah so si delavci največkrat poškodovali prste rok, in to kar v 27,6 %. Po mestu nastanka nezgode se je največ nezgod zgodilo na običajnem delovnem mestu, in to kar 87,4 %. V letu 2022 je bilo izmed vseh prijavljenih nezgod pri delu 29,7 % takšnih, v katerih so bile poškodovane ženske. Najpogosteje so bili poškodovani delavci zaposleni za nedoločen čas 76,7 %. Z vidika državljanstva poškodovanih delavcev pa ugotavljamo, da je bilo 79,5 % poškodovanih delavcev slovenskih državljanov.

Smrtne nezgode

Delodajalci so v letu 2022 na inšpektorat prijavili 14 nezgod pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 21 delavcev in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju med opravljanjem rednega dela. Na lokacijah v Sloveniji je bilo smrtno poškodovanih 18 delavcev, v tujini pa 3.

V letu 2022 so 4 delavci umrli zaradi padca z višine. V eksploziji je umrlo 7 delavcev, v dveh ločenih primerih pa so umrli 3 delavci zaradi uporabe strelnega orožja. V 4 primerih so delavci umrli v prometni nesrečah, v 2 primerih je bil vzrok smrtne nezgode premikajoča se mehanizacija in v 1 primeru premikajoči se del delovne opreme.

Največ smrtnih poškodb delavcev, in sicer 5 so prijavili delodajalci, ki imajo registrirano dejavnost gradbeništvo (dejavnost F). V predelovalni dejavnosti (dejavnost C) in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (dejavnost M) so delodajalci prijavili 8 smrtnih poškodb delavcev (v vsaki 4), v dejavnosti promet in skladiščenje (dejavnost H) in trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (dejavnost G) pa so delodajalci prijavili v vsaki po 2 smrtni poškodbi delavcev. Po 1 smrtno poškodbo delavcev so delodajalci prijavili v dejavnostih kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (dejavnost A), gostinstvo (dejavnost I), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (dejavnost N) in dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (dejavnost O).

Največ smrtno poškodovanih delavcev v letu 2022, in sicer kar 9, je bilo starih med 40 in 49 let. V starostnih skupinah med 20 in 29 let ter med 50 in 59 let so bili zabeleženi po 4 smrtno poškodovani delavci. V starostni skupini od 30 do 39 let so bili zabeleženi 3 smrtno poškodovani, v starostni skupini 60 let in več pa je bil zabeležen 1 smrtno poškodovan delavec. Najmlajši smrtno poškodovan delavec v letu 2022 je bil star 20 let, najstarejši pa 63 let. 14 smrtno poškodovanih delavcev je bilo državljanov Slovenije, 5 je bilo državljanov Bosne in Hercegovine in 1 državljan Srbije ter 1 državljan Severne Makedonije.

14 smrtno poškodovanih delavcev je imelo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, 4 so imeli pogodbo za določen čas, 1 je imel registrirano kmetijsko dejavnost, za 2 delavca pa inšpektorat ne razpolaga s podatkom o vrsti pogodbe o zaposlitvi. Na lokaciji, na kateri ima delodajalec prijavljeno svojo dejavnost, je bilo prijavljenih 6 smrtno poškodovanih delavcev, 15 smrtno poškodovanih delavcev pa je opravljalo delo zunaj lokacije delodajalca. Največkrat, in sicer kar v 5 primerih v letu 2022 so prijavili smrtno nezgodo delavca delodajalci, kateri zaposlujejo od 5 do 9 delavcev.