Obisk pri porabskih Slovencih je predsednica republike pričela na Gornjem Seniku z obiskom Slovenske vzorčne kmetije, ki je med najbolj prepoznavnimi turističnimi točkami v Porabju in ima že od začetka leta 2015 pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva – jezika, kulture in narodne identitete. Z zanimanjem si je ogledala pestro dejavnost in ponudbo kmetije ter drugih lokalnih ponudnikov, ki se združujejo po njeno streho. 

Predsednica republike si je nato v Slovenskem kulturno-informativnem centru Lipa ogledala razstavo ob 25-letnici knjižne zbirke "Med Muro in Rabo," v kateri izdajajo dela domačih avtorjev, ki ustvarjajo na območju Prekmurja in Porabja. Predsednica je pohvalila prizadevanja skupnosti za ohranjanje slovenskega jezika predvsem med mladimi, ki žal vse pogosteje zapuščajo Porabje.

Sledil je pogovor predsednice republike s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Ti so ji predstavili organiziranost skupnosti, svoje delovanje in prednostne naloge ter izzive, s katerimi se soočajo.

Predsednica se je zahvalila sogovornikom za njihova prizadevanja za vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti na Madžarskem ter vztrajnost in predanost pri utrjevanju narodne zavesti. Posebej je izpostavila tudi prispevek Slovencev na Madžarskem h krepitvi dobrososedskih odnosov med državama. 

Izrazila je tudi zadovoljstvo, da slovenska narodna skupnost v svojem okolju postaja tudi vedno bolj pomembna gonilna sila gospodarskega razvoja. Pozdravila je okrepljeno podporo obeh držav gospodarskemu razvoju Porabja in Pomurja ter poudarila, da so gospodarski razvoj in delovna mesta ključni predpogoj, da bodo mladi ostali doma ter bo skupnost živa in aktivna. V tem kontekstu je predsednica še posebej pohvalila proaktivnost Slovencev v Porabju, ki so uspešni pri snovanju projektov in pridobivanju evropskih sredstev. Predsednico je posebej navdušil tudi projekt "Vzorčna kmetija," ki sledi sodobnim smernicam ekološke pridelave in razvoja vzdržnega turizma, kar postaja vedno bolj privlačno tudi za mlade.

Največji izziv predstavniki skupnosti vidijo na področju izobraževanja, kjer je znanje slovenskega jezika potrebno povezati z napori za zagotavljanje (predvsem gospodarske) perspektive mladi generaciji Slovencev v Porabju. Sogovorniki so izpostavili, da skupnost potrebuje načrtno izgradnjo slovenskega/dvojezičnega izobraženskega jedra. Predsednica republike je potrdila, da se je treba resno lotiti krepitve in posodobitve poučevanja slovenskega jezika v Porabju in dejala, da se zaveda, da slovenska narodna skupnost na Madžarskem kljub mnogim dosežkom ostaja ranljiva. »Številčno je med najmanjšimi narodnimi skupnostmi na Madžarskem, zato še naprej potrebuje skrbno načrtovano podporo svojim prizadevanjem,« je poudarila. »Brez jezika narod izumira,« je dejala in napovedala, da bo v jutrišnjih pogovorih na to opozorila tudi madžarske sogovornike.