Vlada sprejela Program stabilnosti 2023

Vlada je danes sprejela Program stabilnosti 2023, ki ga mora v okviru procesa evropskega semestra vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji. Leta 2024 načrtuje znižanje primanjkljaja sektorja država pod mejno vrednost 3 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki se nato nadalje znižuje v prihodnjih letih.

Vlada v okviru evropskega semestra – to je proces usklajene priprave in poročanja o ukrepih ekonomske in fiskalne politike držav članic Evropske unije – vsako leto pripravi nacionalni reformni program in program stabilnosti. V slednjem skladno z zahtevami Evropske komisije in Pakta za stabilnost in rast med drugim opredeli večletni fiskalni okvir.

Za fiskalno politiko bodo leta 2024 znova veljala fiskalna pravila, saj bo po skoraj štirih letih, ob postopni normalizaciji razmer, odpravljena splošna odstopna klavzula na ravni Evropske unije.

Vlada za leto 2023 načrtuje primanjkljaj sektorja država v višini 4,1 odstotka BDP, leta 2024 pa načrtuje njegovo znižanje pod mejno vrednost 3 odstotkov BDP, in sicer na 2,8 odstotka BDP. V letih 2025 in 2026 bo zadosten fiskalni napor omogočal nadaljnje zniževanje primanjkljaja na 2,2 in 1,3 odstotka BDP.

Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga sektorja država v obdobju 2023-2026 na 63,5 odstotka v letu 2026.

Ministrstvo za finance bo Program stabilnosti 2023 ta teden poslalo Evropski komisiji. Ob tej priložnosti v izogib napačnim interpretacijam znova poudarjamo, da vlada v okviru omenjenega dokumenta ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost. Zaradi zahtev Evropske komisije je v okviru vsakoletne priprave programa stabilnosti zavezana k izdelavi analize občutljivosti različnih ekonomskih dejavnikov na saldo sektorja država, ni pa to napoved njenih prihodnjih odločitev.

Poglavje programa stabilnosti je skladno z zahtevami Evropske komisije za vse države članice tudi Analiza občutljivosti salda sektorja država. Omenjena analiza prikazuje elastičnost določenih kategorij proračunskih izdatkov in prejemkov, ki izhaja iz spremembe posameznega ekonomskega dejavnika. Gre torej zgolj za analizo vpliva spremembe različnih ekonomskih dejavnikov (na primer inflacije in rasti zaposlenosti) ali kakšne druge spremembe na saldo sektorja država.

Analiza predstavlja ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov, zato smo v njej jasno zapisali, da je potrebna previdna interpretacija. Analiza ne predstavlja napovedi prihodnjih odločitev vlade, ampak le prikazuje posamezne ovrednotene odklone od osnovnega fiskalnega scenarija, narejenega na podlagi napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je podaljšalo uporabo določb Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice, ki se nanašajo na  razmerja med strankami, ki so ali bodo sklenjena na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb, ter za obstoječa razmerja posebnih linijskih prevozov in linijskih prevozov v mestnem prometu, do poteka koncesijskih razmerij, ki so nastala na njegovi podlagi, oziroma do poteka veljavnosti izdanih dovoljenj organa JPP.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023

Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 ureja pristojnost ministrstev po reorganizaciji za izvajanje ukrepov iz Odloka, ureja pogoje za nemoteno, kontinuirano izvajanje ukrepov in ne posega v finančna sredstva, ki so namenjena za te ukrepe.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo 

Vlada podala dovoljenje za uporabo imena »Slovenski tehnološki forum«

Vlada je gospodarskemu interesnemu združenju (GIZ) Tehnološki forum dovolila uporabo imena 'Slovenija' v spremenjeni firmi družbe, ki se bo glasila »Slovenski tehnološki forum, GIZ«. Glavni cilj združenja je zavzemanje za ukrepe države, ki bi pripomogli k bistvenemu povečanju visokotehnološkega sektorja v Sloveniji.

Cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, ki ustvarja visoko dodano vrednost in kakovostna delovna mesta z nadpovprečnimi plačami, kar pozitivno vpliva na ekonomsko in socialno blaginjo Slovenije. Dolgoročni cilj delovanja združenja pa bo, da se visoko tehnološkega sektor izdatno poveča, kar bodo dosegli z zagovarjanjem politik, ki spodbujajo rast in razvoj tega sektorja ter zato pozitivno vplivajo na celotno slovensko družbo.

Združenje Tehnološki forum združuje 19 slovenskih visokotehnoloških podjetij, sklade oziroma investitorje v visokotehnološki sektor (predvsem v zagonska podjetja) in podjetja, ki izvajajo podporne funkcije za delovanje visokotehnološkega sektorja (na primer finančne svetovalce, ki sodelujejo s podjetji iz sektorja). Podjetja, ki so člani Tehnološkega foruma, veliko večino poslov ustvarijo na tujih trgih, prodajajo produkte oziroma storitve z izjemno visoko dodano vrednostjo oziroma so nekdanja uspešna slovenska zagonska podjetja, ki so jih prevzeli tuji lastniki. Zaposleni v teh podjetjih pri svojem delu uporabljajo najnaprednejše informacijske tehnologije in so zato med najbolj usposobljenimi strokovnjaki za informacijsko tehnologijo v Sloveniji.

Združenje namerava razširiti članstvo tudi na visokotehnološka podjetja, ki ne delujejo v sektorju informacijske tehnologije, temveč v drugih sektorjih, ki ustvarjajo visokotehnološke produkte z visoko dodano vrednostjo in z njimi konkurirajo na tujih trgih. Obenem namerava v prihodnjih 12 mesecih med svoje člane sprejeti tudi zagonska podjetja.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2022

Vlada je sprejela Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2022.

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je pripravila Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2022, in sicer v skladu z Zakonom o geodetski dejavnosti.

Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2022 obsega poročanje o vsebinski in finančni izvedbi nalog iz Programa dela državne geodetske službe za leto 2022, ki ga je vlada sprejela 10. februarja 2022, in iz Dopolnitve Programa dela državne geodetske službe za leto 2022, ki je bila sprejeta 28. septembra 2022.

Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2022 je sestavljeno iz Poročila o izvedbi Programa dela državne geodetske službe in Geodetskega inštituta Slovenije za leto 2022, Poročila o izvedbi Programa dela Geodetskega inštituta Slovenije za leto 2022 – naloge drugih resorjev, Realizacije na programu projektov e-prostor in Realizacije na projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada o Poročilu Inšpekcijskega sveta za leto 2022

Vlada se je seznanila s Poročilom Inšpekcijskega sveta za leto 2022.

Inšpekcijski svet deluje v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru kot stalno medresorsko delovno telo, ki ga vodi minister, pristojen za upravo, ali oseba, ki jo minister pooblasti. Namenjen je medsebojni koordinaciji dela in s tem doseganju večje učinkovitosti različnih inšpekcijskih organov. Člani Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ pooblasti, torej praviloma osebe, ki so najbolj odgovorne za delovanje posameznih inšpekcijskih organov. Inšpekcijski svet opravlja naloge, povezane z doseganjem večje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcijskih organov, tako da usklajuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcijskih organov, obravnava skupna vprašanja glede delovanja inšpekcijskih organov, obravnava vprašanja, povezana z usposabljanjem v inšpekcijskih organih, obravnava in usklajuje oziroma načrtuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inšpekcijskim organom.

Podatki v omenjenem letnem poročilu Inšpekcijskega sveta kažejo, da je bilo v letu 2022 skupaj izrečenih 56.212 upravnih in 29.758 prekrškovnih ukrepov (skupaj 85.970 ukrepov), medtem ko je bilo v letu 2021 skupaj izrečenih 32.492 upravnih in 37.112 prekrškovnih ukrepov (skupaj 69.604 vseh ukrepov).

Poročilo vsebuje tudi vsebinsko predstavitev problematike, s katero se srečujejo posamezni inšpekcijski organi pri svojem delu, od predpisov do kadrovskih, finančnih in drugih težav, predstavljene pa so tudi aktivnosti in problematika osmih regijskih koordinacij inšpektorjev in delo štirih odborov, ki delujejo pri Inšpekcijskem svetu.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada o Poročilu o delu Inšpektorata za javni sektor v letu 2022

Vlada se je seznanila s Poročilom o delu Inšpektorata za javni sektor v letu 2022.

Inšpektorat za javni sektor (IJS), ki je organ v sestavi Ministrstva za javno upravo in v okviru katerega delujejo Upravna inšpekcija, Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in Inšpekcija za informacijsko družbo, je pripravil letno poročilo o svojem delu v letu 2022, ki vsebuje podatke o organizaciji in kadrih, pregled dela IJS v letu 2022, podatke o nadzorih, ugotovljenih kršitvah, izrečenih ukrepih ter zaključne ugotovitve in predloge.

V zvezi z nadzorom upravnih postopkov so najpogostejše nepravilnosti kršitve procesnih rokov za odločanje ter kršitve poslovanja z vlogami strank, kršitve pri vročanju, nepravilnosti pri izdelovanju odločb v zvezi s sestavnimi deli in pravilnim izdelovanjem zapisnika.

Ostale zaznane kršitve so: kršitve v zvezi s pritožbami, z vabljenjem strank, z izdelovanjem uradnih zaznamkov, s pooblastili za vodenje in odločanje v upravnem postopku, s ponovnim postopkom na prvi stopnji, z delom organa na drugi stopnji, z zastopanjem strank v upravnem postopku, z izdajo potrdil, z uporabo izrednih pravnih sredstev, z izvršbo, ter z določanjem dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti konkretnih upravnih aktov ter kršitve pri vročanju dokumentov v elektronski obliki.

Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti in zaznanih kršitev s področja upravnega postopka, je bilo odrejenih 564 ukrepov. Ti se v večini primerov nanašajo na to, da odgovorna oseba organa z ugotovitvami iz inšpekcijskega zapisnika seznani zaposlene in jih opozori na ugotovljene nepravilnosti ter, da jih opozori na spoštovanje temeljnih načel upravnega postopka. Pri odreditvi ukrepov sledi odprava nepravilnosti v zvezi s kršitvami instrukcijskih rokov ter odprava nepravilnosti v zvezi s pripravo in izdelavo odločb, opozorilo zaposlenim na pravilno ravnanje z vlogami ter, da se vloge obravnavajo znotraj predpisanih instrukcijskih rokov.

Drugi odrejeni ukrepi so razdeljeni na odpravo drugih posamičnih nepravilnosti, ki so bile zaznane pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v zvezi z izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke.

V letnem poročilu IJS za leto 2022 so predstavljene  tudi sistemske ugotovitve upravnega nadzora pri več različnih organih z namenom ugotoviti, v kolikšni meri organi sledijo spremembam oziroma novostim opredeljenim v ZUP in Uredbi o upravnem poslovanju na področju elektronskega poslovanja in  tudi vzpodbuditi organe k čim večjemu obsegu elektronskega poslovanja.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada sprejela letni program dela Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj

Vlada je sprejela letni program dela Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj s finančnim načrtom za leto 2023 in v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije. Naloge in programe, ki predstavljajo izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije, sofinancirajo pristojna ministrstva v skladu s sredstvi, zagotovljenimi v proračunu Republike Slovenije za leto 2023 in sprejetimi finančnimi načrti.

Gradivo obsega program del, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj, kot javna pooblastila na področju krvodajalstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, poizvedovalne službe in mednarodne dejavnosti. Ta del programa potrjuje vlada v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije. Preostali del programa obsega v letu 2023 načrtovane dejavnosti na področju splošno humanitarnih programov in prostovoljstva ter informativno promocijske dejavnosti. Letni program dela sta predhodno potrdila Glavni odbor Rdečega križa Slovenije in Zbor članov Rdečega križa Slovenije na seji.

Rdeči križ Slovenije kot javno pooblastilo na podlagi 9. člena Zakona o Rdečem križu Slovenije izvaja:

• naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah;
• organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo Ženevske konvencije;
• organizira usposabljanja in izpite iz prve pomoči;
• organizira in usposablja enote za prvo pomoč;
• izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije;
• izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa,
• izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih;
• izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih oseb ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih oseb.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Poročilo o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2022

Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2022.

Vlada je 24. avgusta 2017 sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letno poroča o izvajanju načrta in programa. Za izvedbo programa so namenjena izključno sredstva Programa razvoja podeželja 2014–2020.

V letu 2022 je bilo izdanih:

• 16 odločb za uvedbo zasebnih namakalnih sistemov (NS) z enim uporabnikom na površini 38,7 ha
• ena odločba o uvedbi NS z več uporabniki na površini 34,8 ha,
• ena odločba o širitvi zasebnega NS z več uporabniki na površini 3,1 ha (površina pred širitvijo 25 ha, površina po širitvi 28,1 ha)
• tri odločbe o uvedbi lokalnih NS (z več uporabniki) na površini 103 ha.

V letu 2022 sta bila za podukrep M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstvom objavljena dva javna razpisa, ki pa se nista nanašala na namakanje kmetijskih zemljišč. Za podukrep M04.3 sta bila objavljena dva javna razpisa s področja namakanja za posodobitev in izgradnjo NS, ki so namenjeni več uporabnikom:

• za posodobitve osmih NS na 1460 ha so bila odobrena sredstva v višini 6.252.361,05 evra,
• za izgradnjo NS v skupni površini 80 ha so bile podane tri vloge v skupni vrednosti 704.000,00 evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela sklep o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ga bo objavila v uradnem listu. ARIS se ustanavlja v skladu z novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in je univerzalna pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in prevzame vso njeno dejavnost, premoženje, zaposlene, osnovna sredstva in dokumentacijo ter nadaljuje vsa njena pravna razmerja.

V roku štirih mesecev od uveljavitve novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ARIS od Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije prevzame dejavnost na področju tehnološkega razvoja in inovacij ter tema področjema pripadajoče zaposlene, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. ARIS nadaljuje vsa pravna razmerja Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije na področju tehnološkega razvoja in inovacij, z izjemo prevzema zaposlenih, opreme, dokumentacije in prostorov ter drugih pravic in obveznosti iz obstoječih pravnih razmerij na področju tehnološkega razvoja in inovacij, ki imajo podlago v Načrtu za okrevanje in odpornost.

Delovanje ARIS bo vzpodbudilo medresorsko sodelovanje in povezovanje med akademsko skupnostjo, industrijo ter širšim družbenim okoljem.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Vlada o zahtevi za oceno ustavnosti glede Zakona o finančni upravi

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti 18.a člena Zakona o finančni upravi. Vlada meni, da omenjena ureditev ustreza zahtevam varstva ustavnih pravic in zato po njenem mnenju zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena.

Vlada poudarja, da 18. a člen Zakona o finančni upravi izrecno določa, da se sme ukrep namestitve geolokacijskih naprav uporabljati zgolj za sledenje blagu, in ne za sledenje ljudem. Z uporabo teh naprav se namreč lahko zbirajo le podatki o lokaciji oziroma poti blaga (zemljepisna dolžina in širina), ne pa osebni podatki voznika. Sledilna naprava je tako nameščena na prevozno oziroma prenosno sredstvo.

V zakonu so po mnenju vlade predvidene številne varovalke, ki zagotavljajo, da se bo ukrep uporabljal sorazmerno, v najmanjši možni meri in na način, ki preprečuje nedovoljene posege v pravico zasebnosti posameznika in varstvo osebnih podatkov.

Glede spoštovanja načela sorazmernosti vlada poudarja, da bo to zagotovljeno v vsakem konkretnem primeru, saj se lahko ukrep uporablja le za potrebe finančne preiskave, in še to le pri izvajanju nalog, povezanih z najtežjimi kršitvami s področja trošarin, davka na dodano vrednost in carin. Uporabljen bo le, ko končne lokacije tovornega vozila ne bo mogoče učinkovito ugotoviti z drugimi pooblastili finančne uprave.

Pridobljeni podatki se bodo lahko uporabljali le samostojno, brez identifikacije in določitve posameznikov, saj je ključna zgolj lokacija blaga. Cilj sledenja blagu je na primer odkriti lokacije skladiščenja blaga, ki bi sicer moralo zapustiti ozemlje Slovenije. Namesto tega pa se preusmeri v proizvodnjo neevidentiranega trošarinskega blaga v Sloveniji. V določenih primerih bo Finančna uprava le tako lahko učinkovito preprečevala najhujše kršitve s področja trošarin, davka na dodano vrednost in carin.

Z namenom zagotavljanja ustreznega pravnega varstva je v zakonu določena dvostopenjska izdaja sklepa, ki omejuje možnost uporabe pooblastila tako z vidika vsebine kot z vidika osebe, ki ukrep odobri.

Vlada meni, da ureditev 18.a člena Zakona o finančni upravi ustreza zahtevam varstva ustavnih pravic in zato po njenem mnenju zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je za direktorico Javne agencije za knjigo Republike Slovenije imenovala Katjo Stergar

Vlada je na predlog sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK) z dne 8. marca 2023 izdala odločbo o imenovanju Katje Stergar za direktorico JAK za mandatno dobo 5 let, in sicer od 28. aprila 2023 do vključno 27. aprila 2028.

Katja Stergar je leta 2003 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Na JAK je zaposlena od njene ustanovitve dalje, zadnja tri leta kot podsekretarka. Od 1. novembra 2022 JAK vodi kot vršilka dolžnosti direktorja. Predno se je zaposlila na JAK, je bila krajši čas zaposlena na Ministrstvu za kulturo, in sicer kot svetovalka za knjigo, pred tem pa je bila urednica revije Pil, mesečnika za otroke. Vso svojo kariero je posvetila knjigi in mednarodnemu sodelovanju na področju knjige. Na svoji poklicni poti je bila tudi urednica vrste knjig, med drugim knjige Tadeja Goloba Kam je izginila Brina?, ki je leta 2013 izšla pri Založbi Miš. Je tudi urednica dveh leksikonov ter lektorica devetih monografskih publikacij ter več diplom, magisterijev in doktoratov. Katja Stergar je članica več domačih in mednarodnih strokovnih komisij in odborov na področju knjige ter prevajanja.

V programu, ki ga je predstavila Svetu agencije, je dobro identificirala težave pri pripravi častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu in Bologni, natančno predstavila načrt financiranja področja ter osvetlila težave pri postopkih podeljevanja subvencij. V programu in na predstavitvi je Katja Stergar izvrstno predstavila tudi vsebinske poudarke obeh gostovanj Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu leta 2023 in v Bologni leta 2024.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Kampanja za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (VS OZN)

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je vlado seznanila z aktivnostmi ministrstva za pridobivanje podpore kandidaturi in s pripravami na načrtovano nestalno članstvo Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN v obdobju 2024 – 2025.

Bistveni element strategije sloni na pridobivanju podpor kandidaturi RS preko vzpostavitve čim večjega števila stikov na različnih ravneh s predstavniki vseh držav članic OZN. Vsebinski poudarki kampanje so bili oblikovani v okviru slogana: "Krepimo zaupanje. Varujemo prihodnost." oziroma "Building Trust. Securing Future." 

Z namenom kandidature je bil veleposlanik Franc But imenovan za posebnega odposlanca ministrice za VS OZN; vzpostavljena je bila Projektna skupina za VS OZN; izbrani veleposlaniki v Canberri,  Brasilii, Seulu in Abu Dhabiju so bili imenovani za posebne odposlance v regijah, kjer Slovenija nima akreditacije. Stalno predstavništvo RS pri OZN v New Yorku v rednih intervalih predstavlja kandidaturo z individualnimi notami državam članicam OZN.

Ob nastopu sedanje vlade so se aktivnosti v okviru kampanje okrepile. Ministrica Fajon je v Sloveniji gostila ministre Avstrije, Luksemburga, Islandije, Španije, Portugalske, obiskala je Nemčijo, Ukrajino, Severno Makedonijo, Argentino, Urugvaj, Alžirijo, Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Uzbekistan, Kirgizijo, Švico, Etiopijo in Tanzanijo. Udeležila se je številnih mednarodnih dogodkov v New Yorku, Angoli, Ženevi, Indiji, Katarju in drugod. V začetku maja se bo udeležila vrha Zveze karibskih držav v Gvatemali.

Mednarodnih dogodkov v iskanju podpore slovenski kandidaturi za VS OZN so se aktivno udeleževali tudi nekdanji predsednik oz. predsednica RS, predsednik vlade in drugi ministri.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Slovenija pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi)

Vlada je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi).

Slovenija v stališču med drugim predlog akta pozdravlja, saj bo prispeval k doseganju ciljev programa Digitalno desetletje do leta 2030 glede gigabitne povezljivosti in se zavzema za učinkovitejšo uporabo obstoječe javne in zasebne infrastrukture ter zmanjšanje stroškov in ovir pri izvajanju novih del nizke gradnje, ob ohranitvi učinkovite konkurence, ne da bi pri tem škodovali zaščiti, varnosti in brezhibnemu delovanju obstoječe infrastrukture.

Cilj akta je zmanjšati stroške in pospešiti uvajanje zelo visokozmogljivih omrežij z optimizacijo postavitve in ponovne uporabe fizične infrastrukture ter s pripravo doslednih, poenostavljenih in digitaliziranih upravnih postopkov za postavitev omrežij po vsej EU.

Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Priporočilu Sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o spremembi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ali dodatnem protokolu h Konvenciji v zvezi z revizijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Priporočilu Sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o spremembi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ali dodatnem protokolu h Konvenciji v zvezi z revizijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj.

Republika Slovenija podpira Priporočilo Sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o spremembi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196) ali dodatnem protokolu h Konvenciji v zvezi z revizijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj.

Slovenija si bo, med drugim, tudi prizadevala, da se bo  v okviru  pogajanj zagotovilo, da bo opredelitev terorističnih kaznivih dejanj skladna z veljavno ureditvijo in temeljnimi načeli prava EU.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada sprejela stališče k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika

Republika Slovenija podpira cilje in namen Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika. Menimo, da bo predlagani okvir pomembno prispeval k doseganju podnebnih ciljev Evropske unije, ki so skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5°C do konca stoletja glede na predindustrijske ravni.

Republika Slovenija podpira vzpostavitev sistema za certificiranje za prostovoljne trge ogljika na ravni Unije, kar je skladno z Evropskim zelenim dogovorom in vsemi iz njega izhajajočimi strategijami ter akcijskimi načrti. Pri tem je pomembno, da se oblikuje jasen, robusten in koherenten okvir za sistem certificiranja, ki bo omogočal opredelitev dodatnih količin odvzemov ogljika in upošteval načela ter značilnosti upravljanja z gozdnimi in kmetijskimi ekosistemi ter geološke, pedološke, klimatske in reliefne specifike države, kot tudi omejene potenciale sektorja kmetijstva in gozdarstva.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada sprejela stališče k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)

Republika Slovenija se strinja s ciljno usmerjenim predlogom spremembe direktive 2012/19/EU, v zvezi s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/20, zaradi spoštovanja načela neretroaktivnosti in s tem preprečitve kršitve pravne varnosti pri izvajanju direktive. Republika Slovenija z vidika zagotavljanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okolja prav tako podpira ostale predlagane spremembe direktive.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada sprejela stališče k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regi - Okvir politike EU za plastiko na biološki osnovi, biološko razgradljivo plastiko in plastiko, primerno za kompostiranje

Republika Slovenija podpira Sporočilo Evropske Komisije o Okviru politike EU za plastiko na biološki osnovi, biološko razgradljivo plastiko in plastiko primerno za kompostiranje in pozdravlja namen Komisije, da se z okvirom politike zapolni vrzel in usmerja prihodnjo politiko ter zakonodajo na tem področju in zagotovi usmeritve za trg.

Republika Slovenija podpira namero Komisije o bolj sistematičnem pristopu k ureditvi uporabe plastike na biološki osnovi, biološko razgradljive plastike in plastike primerne za kompostiranje z upoštevanjem do sedaj sprejetih politik preprečevanja odpadkov (hierarhije ravnanja z odpadki), zmanjšane porabe energije, krožnega gospodarstva in znatnem zmanjšanju smetenja in onesnaževanja okolja s plastiko. Republika Slovenija podpira proizvodnjo plastike na biološki osnovi, katere viri so organski odpadki in stranski proizvodi.

Republika Slovenija podpira uresničevanje ciljev tega sporočila v okviru ustreznih obstoječih večstranskih okoljskih sporazumov ter si bo prizadevala, da se to področje primerno naslovi tudi v okviru pogajanj o novem pravno zavezujočem instrumentu za prenehanje onesnaževanja s plastiko.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo 

Vlada o članu sveta direktorjev Evropske investicijske banke

Vlada je za člana v svetu direktorjev Evropske investicijske banke predlagala Aleša Škoberneta, za njegovega namestnika pa Martina Zdovca.

Slovenija ima kot članica in delničarka Evropske investicijske banke pravico in dolžnost imenovati oziroma predlagati v imenovanje predstavnike v organih banke. Banko po statutu upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev, upravni odbor in revizijski odbor.

Države članice imajo zagotovljeno po eno stalno mesto člana v svetu direktorjev ter enega ali več namestnikov člana, odvisno od velikosti države. Sloveniji pripada eno mesto člana in eno mesto namestnika člana v svetu direktorjev. Zaradi izteka statutarno določenega mandata vsem članom sveta direktorjev in njihovim namestnikom na letni skupščini banke, ki bo predvidoma potekala 16. junija 2023, je banka pozvala guvernerje banke, da v imenovanje predlagajo člane in namestnike v svetu direktorjev.

Vlada je za člana sveta direktorjev predlagala Aleša Škoberneta, ki trenutno opravlja funkcijo izvršnega direktorja investicijske družbe ECM Partnerji in ima ogromno izkušenj na področju finančnega sektorja, še posebej investicijskega upravljanja.

Za njegovega namestnika je vlada predlagala Martina Zdovca, ki je zaposlen na Ministrstvu za finance, kjer poleg ostalih nalog zadnjih nekaj let svetuje vsakokratnim članom v svetu direktorjev ter vodi vse nacionalne postopke povezane s sprejemanjem politike Evropske investicijske banke.

Vir: Ministrstvo za finance