Prek video povezave je v panelu z naslovom "Potreba po krepitvi zmogljivosti javne uprave na državni in lokalni ravni" nastopil generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Razprava je tekla o izzivih, ki jih za javno upravo predstavljajo trendi prihodnosti, vključno s hitrimi tehnološkimi spremembami, vlogi delovne sile v javni pravi v prihodnosti ter potrebi po zagotavljanju javnega interesa z ukrepanjem na evropski ravni.

Pogačar je spregovoril o vlogi ljudi v procesu krepitve zmogljivosti javne uprave ter o odzivih na demografske izzive, staranje ter potrebo po specifičnih znanjih, tudi v zvezi z digitalno preobrazbo.

Kot je dejal, se Slovenija tako kot druge države članice sooča z demografskim izzivom in posledično s staranjem delovne sile. To je še toliko bolj izrazito v državni upravi, kjer zaradi varčevalnih ukrepov v času finančne krize pred desetimi leti zaposlovanja ni bilo in je umanjkala cela generacija mladih v državni upravi.

»Zato pripravljamo Strategijo upravljanja človeških virov v državni upravi, ki mora odgovoriti na ključne izzive: ukrepi za privabljanje mladih talentov v javno upravo, gradnja zaupanja v javno upravo oziroma blagovne znamke javne uprave kot delodajalca in vlaganje v znanja in spretnosti javne uprave, ki bodo potrebna v prihodnosti,« je dejal Pogačar in dodal, da si v Sloveniji prizadevamo pritegniti mlade talente v slovensko javno upravo. »Toda pritegniti in pripeljati mlade talente v državno upravo je le prvi korak. Za tem pa je treba različnim generacijam, ki delajo na različne načine, omogočiti učinkovito sodelovanje.«

Kar zadeva javne uslužbence in njihova znanja in spretnosti, je Pogačar omenil problem s staranjem delovne sile v kombinaciji s pomanjkanjem vseživljenjskega učenja. »Edini način, kako konkurirati izzivom prihodnosti, je vseživljenjsko učenje in vlaganje v digitalna znanja obstoječih javnih uslužbencev. Nihče ne ve, katera znanja in spretnosti bodo potrebna v prihodnosti, zato bo za javne uprave najpomembnejša sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja.«

Ozadje razprave

Javne uprave se soočajo s številnimi izzivi pri vsakodnevnem delu, kar pomeni predvsem pri učinkovitem zagotavljanju kakovostnih storitev za državljane in gospodarstvo, prav tako pa tudi  z izzivi, ki bodo v prihodnosti vplivali na našo družbo:

- hitrost tehnoloških sprememb, vključno z razširjeno uporabo umetne inteligence,

- vpliv demografskih sprememb in vse večje pomanjkanje usposobljenih delavcev,

- vse večja zapletenost upravljanja političnih vprašanj,

- vpliv in pomen zelenega prehoda ter vse večja konkurenca za omejena javna sredstva.

Zaposleni v javni upravi po vsej Evropski uniji se vse bolj soočajo z izzivi, kako priskrbeti potrebna znanja in spretnosti ter zagotoviti ustrezne operativne strukture za reševanje zapletenih in večplastnih izzivov. Tako javna uprava kot zasebni sektor želita pritegniti in obdržati nadarjene strokovnjake, saj trendi narekujejo nove načine dela, pa tudi spremembe strukture, ki bo javni upravi omogočala odpornost, digitalno upravljanje in zagotavljanje pripravljenosti na prihodnje krize.

Hkrati imajo javne uprave ključno vlogo za Evropsko unijo, saj prenašajo zakonodajo in programe z evropskega na nacionalni nivo. Zagotavljajo bistvene storitve in upravljajo javno porabo. So ključni dejavniki dolgoročne gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Odgovorne so tudi za izvajanje reform in naložb, vključenih v načrte za oživitev gospodarstva in odpornost, ki podpirajo okrevanje po krizi COVID, socialno vključenost in rast.