Spoštovane delavke, spoštovani delavci!

Prvi maj je praznik vseh, ki živijo od svojega dela in ki jim je bilo skozi zgodovino, čeprav so vedno predstavljali večino, pogosto onemogočeno odločati o tem, v kakšni družbi želijo živeti. Boji organiziranega dela in levih političnih sil za osemurni delavnik in druge pravice iz dela niso zgolj stvar preteklosti in spomina. Erozija delavskih pravic, njihovo krčenje in kršenje so stalnica tako v državah globalnega centra kot na svetovni periferiji. Če na periferiji prevladujeta izkoriščanje migrantskih delavcev, neformalne zaposlitve ter pogosto nečloveške razmere v izvozno-procesnih conah, pa so v državah centra vse bolj prevladujoči trendi outsourcinga in prekarizacije delovne sile. Ne glede na obliko izkoriščanja pa je namen povsod enak: zniževanje cene delovne sile z namenom zagotavljanja dobičkov. Delavke in delavci se povsod po svetu tem pritiskom upirajo. 

Tako so v začetku aprila v Grčiji stavkali javni uslužbenci in zahtevali redne pogodbe o zaposlitvi, tako so v skladišču Amazona v španski Sevilli delavke in delavci opozorilno stavkali zaradi slabega plačila in nevarnih delovnih pogojev. Na Švedskem so nedavno stavkali strojevodje, v Nemčiji pa vozniki tovornjakov zaradi neizplačanih plač ter delavke in delavci v trgovini IKEA zaradi vse težjih pogojev dela. Nič drugače ni v Veliki Britaniji ali v Združenih državah Amerije. Britanski javni uslužbenci so v začetku aprila izvedli delno stavko zaradi plač in pokojnin, gradbeni delavci na Škotskem zaradi bonusov, učitelji v Los Angelesu zaradi nizkih plač, v naši soseščini pa so opozorilno stavkali delavci Petrohemije iz srbskega Pančeva. 

Stotine milijonov delavcev po vsem svetu nima urejene plačane zaposlitve, tisti, ki jo imajo, prepogosto nimajo dostopa do socialne zaščite ali osnovnih pravic iz dela. Dohodki so porazdeljeni nepravično in nemalo je tistih, ki od svojega dela ne morejo dostojno živeti. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je leta 2022 kar 214 milijonov delavcev po vsem svetu živelo v ekstremni revščini (manj kot 1,9 dolarja na dan), kar pomeni, da kljub delu životarijo. Približno 2 milijona jih dela v tako imenovanih neformalnih zaposlitvah, kar pomeni, da so brez dostopa do sistemov socialne varnosti in zaščite. Globalno gledano je v sisteme kakršne koli socialne varnosti vključenih približno 47 odstotkov ljudi, kar pomeni, da več kot 4 milijarde ljudi živi brez socialne zaščite. Projekcije trga dela nakazujejo trend povečevanja neenakosti, ne zgolj med državami, temveč tudi znotraj njih. Spolne razlike vztrajajo v vseh vidikih, s še posebnimi težavami pa se soočajo mladi, ki vstopajo na trg delovne sile. 

Boj za delavske pravice in pravičnejšo družbeno ureditev torej ni stvar preteklosti, ampak temeljni izziv sedanjosti. S tem bojem so notranje povezani boji za robustne socialne blagajne ter sisteme socialne varnosti, ki delovnim ljudem omogočajo spodobno življenje, ter blažijo družbene neenakosti, ki izvirajo iz kapitalističnega produkcijskega načina. Robusten javni pokojninski sistem zagotavlja varnost tistim, ki so gradili našo družbo v preteklosti, javen in dostopen zdravstveni sistem pa blaži najhujše neenakosti, tiste v zdravju. Pandemija covid-19 je kljub zaprtjem pokazala, da so kritična infrastruktura delovni ljudje, ki jo sestavljajo in brez katerih naša družba ne more delovati.

Na ministrstvu se vsega zapisanega dobro zavedamo. Zato bomo krepili inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki mora postati institucija, ki ne bo zgolj sankcionirala kršiteljev delovnopravne zakonodaje ter zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, temveč bo s samim svojim obstojem zagotavljala, da do kršitev sploh ne pride. Sprejeli smo spremembo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, s katero smo zagotovili boljši in učinkovitejši nadzor nad napotovanjem delavcev v tujino ter predvsem, da bodo njihovi prispevki pravično vplačani v socialne blagajne, kar jim bo navsezadnje zagotavljalo varno starost.

Na ministrstvu smo pripravili tudi spremembe na področju evidentiranja delovnega časa, ki so potrebne zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov, ki bodo inšpektoratu v dodatno pomoč pri odkrivanju kršitev. Velik napredek je bil narejen tudi na področju varnosti in zdravja pri delu, kjer smo skupaj z ministrstvom za zdravje sprejeli Pravilnik o poklicnih boleznih. Delavec s potrjeno poklicno boleznijo bo lahko uveljavljal pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo v celoti krilo plačilo zdravstvenih storitev zdravljenja in rehabilitacije. V času bolniške odsotnosti bo delavec prejel 100-odstotno odmero nadomestila plače, imel bo pravico do invalidske pokojnine, ne glede na dolžino pokojninske dobe, in odmerjeno od osnove kot za 40 let pokojninske dobe. Pripravljamo tudi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, s katerim bomo zmanjšali vse večje fizične obremenitve, s katerimi se soočajo delavke in delavci v najbolj delovno intenzivnih panogah.

Pripravljamo spremembe delovne zakonodaje ter zakonodaje s področja urejanja trga dela, z namenom zaščite pravic delovnih ljudi in izboljšanja njihovega materialnega položaja. Ker mora biti vsako delo dostojno plačano, smo za 100 evrov neto povišali minimalno plačo, naša prizadevanja pa gredo v smer povišanja tudi vseh ostalih plač. 

Na ministrstvu za delo si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje položaja delovnih ljudi. Verjamemo, da se moramo kot skupnost začeti pogovarjati o proračunskih prioritetah, ne zgolj omejitvah. Vemo tudi, da je praznike smiselno praznovati takrat, ko imamo kaj praznovati. Spomenike politikom in državnikom vidimo povsod, nikjer pa ni spomenikov za kuharje, strežnice, negovalke, medicinske sestre ali prodajalke. Delovni ljudje si spomenike postavljajo sami, s prizadevanji za dostojno delo in pravičnejšo družbeno ureditev.

Zato vam čestitamo za 1. maj in želimo lepe prvomajske praznike.