Proračunski prihodki so bili v prvih štirih mesecih od primerljivega lanskega obdobja po preliminarnih podatkih višji za 48 milijonov evrov oziroma za 1,1 odstotka, odhodki pa za 30 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka.

Primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 93 milijonov evrov in je bil tako nekoliko nižji kot v prvih treh mesecih.

Davčni prihodki so v prvih štirih mesecih dosegli 3,5 milijarde evrov in so bili za 5,1 odstotka oziroma 171 milijonov evrov višji kot v enakem lanskem obdobju. Največji del zbranih davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz davka na dodano vrednost, ki so dosegli 1,6 milijarde evrov in so bili od enakega obdobja lani višji za 5,4 odstotka.

Sledijo prilivi iz dohodnine, ki so se glede na primerljivo lansko obdobje znižali za 0,7 odstotka na 628 milijonov evrov, kar je posledica lanskih in letošnjih dohodninskih sprememb. Sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam v tem obdobju, pa so višja za 38 milijonov evrov.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 412 milijonov evrov oziroma 6,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, prihodki od trošarin pa so narasli za 24,8 odstotka na 505 milijonov evrov. Rast trošarin od energentov je med drugim posledica plačila zapadlih obrokov zaradi obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga višine trošarin na tobačne izdelke pa rast beležimo tudi v tem segmentu trošarin.

Nedavčni prihodki so se znižali za 29,2 odstotka na 187 milijonov evrov, iz Evropske unije pa smo prejeli 395 milijonov evrov oziroma 15,5 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Razlog za znižanje je predvsem to, da smo januarja lani prejeli 118 milijonov evrov sredstev za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, letos aprila pa 50 milijonov evrov.

Za investicije smo v prvih štirih mesecih namenil 269 milijonov evrov oziroma 23,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rastejo investicije v železniško infrastrukturo, na področju poplavne varnosti, v javne zdravstvene zavode in na področju sociale.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 656 milijonov evrov oziroma 1,5 odstotka več sredstev kot lani. Višji izdatki so posledica izplačil draginjskih dodatkov za otroke in za najbolj ranljive skupine prebivalstva ter povečanega števila upravičencev do državne štipendije, saj je Zakon za urejanje položaja študentov uvedel dodatna dohodkovna razreda za štipendije. Zaradi upadanja števila registriranih brezposelnih so se znižali izdatki za denarna nadomestila za brezposelne. Beležimo namreč najnižje ravni števila brezposelnih doslej, hkrati pa beležimo rast števila delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako so se znižali izdatki za ukrepe, povezane s covidom-19.

Za subvencije pa smo namenili 340 milijonov evrov oziroma 40,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 323 milijonov evrov oziroma 44,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.