Na številnih dogodkih po vsej Evropi se bodo danes zbirali državljanke in državljani, da bi izvedeli več o prizadevanjih EU za ohranjanje miru, varnosti in demokracije v spremenjeni geopolitični realnosti. Med številnimi izzivi je nedvomno najbolj pereča ruska agresija na Ukrajino, ki je zamajala predstavo o samoumevnosti miru v Evropi in prinesla številne ogrožajoče posledice na mnogih področjih. Za Slovenijo je solidarnost z Ukrajino v ospredju.

"Odgovor na krize je bil vedno - več Evrope! Več sodelovanja, več enotnosti pri sprejemanju odločitev, predvsem pa več solidarnosti in razumevanja. Izkušnje kažejo, da je EU najmočnejša takrat, ko nastopimo enotno", je prepričana ministrica Fajon.

Poleg pomoči Ukrajini si bosta Slovenija in Unija še naprej prizadevali za razvoj in izgradnjo zelene, digitalne in konkurenčne skupnosti, močne, odporne in varne. S ciljem doseči socialno poštenost in pravičnost gospodarskega okrevanja ter zelenega in digitalnega prehoda bo letos poseben poudarek na znanju in spretnostih. Prav na današnji dan se uradno začenja evropsko leto znanj in spretnosti 2023.

Za Slovenijo bo pri njenem delovanju v Evropski uniji še posebej pomembno zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah ter pomoč gospodarstvu pri soočanju s posledicami energetske krize in blaženje socialne krize. Veliko pozornost bomo posvečali zelenemu in digitalnemu prehodu. Čiste tehnologije in prehod na obnovljive vire energije so ključno vodilo za varovanje okolja in okrepitev konkurenčnosti evropske industrije. Slovenija konstruktivno sodeluje v razpravah o prenovi ekonomskega upravljanja, da bi fiskalna pravila prilagodili aktualnim razmeram, ter pri iskanju najboljših rešitev za strateško neodvisnost EU.

Slovenija ostaja močna podpornica širitvenega procesa kot pomembnega geopolitičnega orodja in pridružitve držav Zahodnega Balkana. Tudi zaradi skupne zgodovine jim je pripravljena biti v oporo in deliti izkušnje pri njihovem vključevanju v Unijo. Posebno pozornost namenja tudi celovitim rešitvam na področju migracij, predvsem na zahodnobalkanski migracijski poti, ter vzpostavitvi polnega delovanja schengenskega območja, ki je eden izmed največjih dosežkov evropskega povezovanja.

Zavezanost vladavini prava, skupnim evropskim vrednotam, človekovim pravicam in evropskim demokratičnim standardom je temelj uspešnega delovanja EU. V tem okviru Slovenija krepi sodelovanje s podobno mislečimi državami EU, s katerimi si skupaj prizadevamo za uresničevanje tesneje povezane in močnejše Unije, ki bo še naprej zgled demokracije v svetu.

V letu pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament poteka na področju institucionalne ureditve EU intenzivno delo za krepitev evropskega demokratičnega prostora. Nove rešitve glede volitev in političnega udejstvovanja na ravni EU, boja proti dezinformacijam in hibridnim grožnjam s strani tujih akterjev ter demokratične participacije so med drugim namenjene tudi izboljšanju volilne udeležbe na evropskih volitvah. Kot smo izkusili ob vseh nedavnih preizkušnjah, sta preživetje in blaginja v veliki meri odvisna od skupnega delovanja v večji skupnosti, ki presega okvir nacionalne države. Ministrica je ob tem izrazila prepričanje, da "je Evropska unija – navkljub  pomanjkljivostim – najbolj napredna, demokratična in socialno pravična povezava držav na svetu".