Minister Han se je na srečanjih z zveznim ministrom za digitalizacijo in transport Volkerjem Wissingom ter podpredsednikom bavarske vlade Hubertom Aiwangerjem pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja ter izzivih avtomobilske industrije ter transportno-logističnega sektorja. Nemškima ministroma je predstavil prednosti slovenskih podjetij in gospodarskega okolja ter izpostavil priložnosti za krepitev sodelovanja.

»Najpomembnejše dosedanje sodelovanje poteka na področju avtomobilske industrije in prizadevamo si, da bi še bolj vključili naša podjetja v obstoječo dobaviteljsko verigo za potrebe bavarske avtomobilske industrije. Nemška kolega sem seznanil z včerajšnjim podpisom zaveze slovenske vlade o sodelovanju pri projektu prestrukturiranja slovenske avtomobilske industrije GREMO, ki našo industrijo preusmerja v zeleno mobilnost in povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega,« je po srečanju poudaril minister Han. Ob tem pa je dodal: »Priložnosti pa so tudi na drugih področjih, kot so bio in nano-tehnologije, okoljske tehnologije, digitalizacija in pametne rešitve, umetna inteligenca, polprevodniške tehnologije, krožno gospodarstvo in turizem.«

Minister Han je oba ministra Wissinga in Aiwangerja tudi povabil v Slovenijo, kjer bi se podrobneje seznanila z našim gospodarstvom, logističnimi centri in slovenskimi podjetji.

Največji del pogovorov med ministri je potekal o izzivih transportno-logističnega sektorja, s katerimi se soočata obe državi. »Dejstvo je, da bodo v prihodnjih letih naraščale potrebe po transportno-logističnih storitvah, kar je priložnost za logistično-transportni sektor,« je dejal Han. Pri poslovanju in rasti se ta sektor podobno kot druge gospodarske panoge sooča z okoljskimi omejitvami in problemom umeščanja v prostor. Minister Han zato meni: »Tudi za ta sektor sta ključna zeleni prehod in digitalizacija, v katera pa se ta sektor že pospešeno preusmerja z novimi tehnologijami. V prihodnje bo potrebno razvijati okolju prijaznejši transport, kot je na primer železniški, a ob tem nikakor ne smemo zanemariti cestnega, pomorskega in letalskega.«

Han ob tem poudarja: »V Sloveniji moramo nujno čimprej dokončati drugi tir, izgraditi tretjo razvojno os in pospešiti umestitev v prostor dodatnih kapacitet naše Luke Koper. Na ta način bomo izboljšali konkurenčnost slovenskih logističnih in transportnih podjetij.«

Z nemškima ministroma pa so govorili tudi o izzivih avtomobilske industrije v času njene preobrazbe v bolj trajnostno mobilnost. Po mnenju sogovornikov med avtomobilskimi proizvajalci še vedno obstaja vprašanje realnosti začrtane časovnice glede prehoda z avtomobilov z notranjim izgorevanje na pogon z elektriko. Minister Han ob tem opozarja: "EU mora ne glede na ambicioznost glede okolja nujno zagotavljati konkurenčnost svoje industrije. Ne sme se nam zgoditi, da bomo v EU na svojo industrijo pritiskali, nato pa uvažali okoljsko bistveno bolj obremenjene izdelke iz drugih delov sveta na račun znižanja konkurenčnosti našega gospodarstva in podjetij."

Minister je obiskal tudi podjetniški pospeševalnik v Münchnu Urban Colab, ki velja za enega največjih in najbolj uspešnih središč za start-upe v Evropi, kjer so bila vzpostavljena danes ena najbolj uspešnih podjetij, med njimi na primer evropski prevoznik Flixbus. Delegacija si je ogledala delovanje pospeševalnika in način sodelovanja države, podjetij in start-upov, znanstvenih in raziskovalnih institucij in drugih investitorjev tveganega kapitala. Minister se je dogovoril za tesnejše sodelovanje in izmenjavo izkušenj med podjetniškim pospeševalnikom v Münchnu in slovenskim podpornim okoljem za start-upe.

Minister Han pa se je ob tej priložnosti včeraj zvečer na konzulatu v Münchnu srečal tudi z mladimi, ki študirajo ali delajo v Nemčiji in so člani združenja V tujini izobraženi Slovenci – VTIS. Z mladimi se je pogovarjal o razvoju Slovenije, medsebojnemu sodelovanju med državama in o tem, kako naj država izboljša pogoje za življenje in delo mladih, tudi v luči, da odhajajo po znanje in izkušnje v tujino, vendar da bi se po določenem času vrnili v Slovenijo, kjer bi imeli pogoje za kakovostno življenje.

Bilateralno gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Bavarsko ter Slovenijo

Dolgoročna rast uvršča Nemčijo na prvo mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnericami s trgovinsko menjavo v 2022 na ravni 17,25 milijard evrov, kar je 13-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. Po številu tujih neposrednih naložb se Nemčija uvršča na 5. mesto skoraj 1,5 milijardami evrov. Prav tako pa so v prvi polovici 2022 Nemci predstavljali tudi daleč najštevilčnejše tuje goste v Sloveniji.

Slovenija pa opravi največ blagovne menjave med vsemi deželami z zvezno deželo Bavarsko, in sicer ta predstavlja kar 23,4-odstotni delež celotne blagovne menjave z Nemčijo. Blagovna menjava z Bavarsko je v lani znašala 3,38 milijarde evrov, kar je kar skoraj 35-odstotno povečanje glede na leto poprej. Od tega je bilo 2,228 milijarde evrov izvoza in 1,128 milijarde evrov uvoza, kar ustvarja z Bavarsko zunanjetrgovinski presežek v višini 1 milijarde evrov. Slovenija izvaža največ polizdelke in sestavne dele za elektro, strojno in avtomobilsko industrijo, uvaža pa največ avtomobile in stroje.