Uvodoma se je ministrica ozrla v zgodovino ter spregovorila o ciljih Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je pred več kot dvajset leti uvedel trenutno obstoječ plačni sistem. Kot je dejala, so bili temeljni cilji ZSPJS: vzpostavitev skupnega plačnega sistema za javne uslužbence in funkcionarje, določitev ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev, vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela in transparenten ter obvladljiv plačni sistem z vidika javnih financ.

"Začetek izvajanja novega plačnega sistema leta 2008 je sovpadel z začetkom ekonomske in finančne krize, zato ni zaživel, kot je bilo predvideno. Številni varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju so za daljše obdobje onemogočili predvsem izvajanje tistega dela zakona, ki je bil namenjeni večji fleksibilnosti in večjemu povezovanju rezultatov dela in nagrajevanja," je poudarila ministrica.

Pojasnila je, da so šele leta 2018 Vlada RS in reprezentativni sindikati podpisali dogovor, s katerim so ugotovili, da so realizirane vse obveznosti iz naslova odpravljanja anomalij, šele v letu 2020 pa je bil odpravljen zadnji varčevalni ukrep, sprejet v času ekonomske in finančne krize.

"Sledila so leta, ko so varčevalni ukrepi in visoki stroški za plače zaradi epidemije COVID 19 vplivali tudi na to, da se plačna lestvica letno ni usklajevala. Hkrati se je v zadnjih letih občutno povečevala minimalna plača. Oboje skupaj je privedlo do občutnega povečanja deleža zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo," je dejala ministrica ter dodala, da je ob pritiskih za povečevanje plač pogosto prihajalo tudi do parcialnih rešitev, s čimer so se znova rušila razmerja med plačami posameznih poklicnih skupin.

Po besedah Ajanović Hovnikove tako iz prakse, kakor tudi iz strokovnih besedil, analiz in študij, ki so bile opravljene, izhaja nekaj ključnih ugotovitev o pomanjkljivostih obstoječega plačnega sistema, ki so hkrati temelj za načrtovanje njegove prenove.

»Obstoječ plačni sistem ni fleksibilen v smislu upravljanja s kadri in določanjem plač v odvisnosti od rezultatov dela, kar med drugimi dejavniki vpliva tudi na neatraktivnost zaposlitev v javnem sektorju za mlade," je dejala ministrica. "Potrebno bi bilo v večji meri upoštevati specifike posameznih dejavnosti in poklicev ter se oddaljiti od sistemsko vgrajenega primerjanja plač med poklicnimi skupinami oziroma poklici, ki med seboj niso primerljivi. Razmerja v osnovnih plačah med sicer primerljivimi delovnimi mesti glede na zahtevnost opravljanja nalog so bila porušena zaradi sklepanja parcialnih dogovorov. Različno dinamiko rasti plač in odmik od koncepta enotnega plačnega sistema so povzročili tudi različni obvodi tega sistema z uveljavljanjem posameznih določb, ki določajo plače v področni zakonodaji. Ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje v plačne razrede, kot pomemben podsistem plačnega sistema javnega sektorja, ne sledi namenu ocenjevanja in napredovanja, ampak se je ta mehanizem sprevrgel v avtomatizem," je še poudarila Ajanović Hovnikova.

Vrednost plačnih razredov plačne lestvice se več let ni usklajevala, kar ob dejstvu, da se je minimalna plača poviševala glede na rast življenjskih stroškov ter sklepanju parcialnih dogovorov o poviševanju plač zgolj v posameznih poklicnih skupinah, povzroča plačno uravnilovko," je še pojasnila ministrica, ki je v ponazoritev obstoječega stanja v javnem sektorju predstavila tudi statistične podatke o rasti števila zaposlenih v javnem sektorju, ugotovitve pa je podkrepila tudi z demografskimi podatki.

"Prenovo plačnega sistema potrebujemo. Osebno prenovo plačnega sistema v javnem sektorju vidim kot evolucijo. Iz trenutno veljavnega plačnega sistema bi se ohranili tisti njegovi elementi, ki so se izkazali za ustrezne in učinkovite, nadgradili pa bi se z novimi rešitvami v tistih delih, kjer dosedanji sistem ne deluje ustrezno. Upoštevaje dejstvo, da je javni sektor zelo raznolik in ima številne specifičnosti (na primer: različen način sklepanja delovnega razmerja in posledično različen delovno pravni status zaposlenih, različen način financiranja, različna vsebina in narava dela) bi bili z novim zakonom določeni skupni temelji sistema, hkrati pa bi se ločeno, v stebrih, uredile specifike posameznih dejavnosti oziroma poklicev. »Pri stebrih sledimo logiki primerljivosti dejavnosti oziroma specifik poklicev znotraj posameznega stebra," je povedala ministrica.

Ministrica Ajanović Hovnik je ob zaključku predstavitve dejala, da prenovo plačnega sistema javnega sektorja razume kot del širših sprememb, ki bodo povečale učinkovitost javnega sektorja in zagotovile uporabnikom boljše in bolj dostopne javne storitve.

"Ob spremembi plačnega sistema so vsekakor nujno potrebne tudi spremembe uslužbenskega sistema v javnem sektorju, poenotenje delovanja podpornih služb, opredelitev normativov oziroma standardov ter tudi meril za ugotavljanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja," je predstavitev zaključila ministrica za javno upravo.