Osrednji temi zasedanja sta prispevek športnega gibanja k spodbujanju aktivnega življenjskega sloga za vse starosti ter spoštovanje človekovih pravic pri organizaciji velikih športnih prireditev.

Zasedanje se je začelo z delovnim kosilom, kjer so ministri izmenjali izkušnje in najboljše prakse o politikah za podporo in vključevanje športnega gibanja za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga v vseh starostnih obdobjih. Pandemija covid-19 je povsod pustila negativne posledice, na primer pri gibalni učinkovitosti otrok v osnovnih šolah. Vse države članice EU trenutno iščejo načine, kako ponovno dvigniti gibalno učinkovitost, hkrati pa tudi povečati udeležbo prebivalcev v športu in telesni dejavnosti.

Državni sekretar Židan je predstavil aktivnosti, ki jih že izvajamo v Sloveniji, kot tudi aktivnosti, ki jih načrtujemo v prihodnje - te so predvsem usmerjene v dostopnost športa za vse. Navezal se je na športno-vzgojni karton, ki v slovenskih šolah uspešno poteka že več kot tri desetletja. "Načrt za v prihodnje je, oblikovati podoben sistem za vse generacije, tudi odrasle," je poudaril Židan.

Osrednja razprava na zasedanju ministrov je bila posvečena zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic pri organizaciji velikih mednarodnih športnih dogodkov. Državni sekretar Židan je poudaril, da so človekove pravice, tako kot v pravu tudi v športu nedeljive in univerzalne. Temu sledi tudi skupna zaveza Sveta iz 2021 s sprejetjem Resolucije o ključnih značilnostih evropskega modela športa. "Ta je bolj kot kadarkoli prej ključnega pomena, da se zagotovi dostopnost do športa vsem ter tudi zagotovi spoštovanje temeljnih človekovih pravic," je dejal Židan. "To je pomembno tako za športnike same kot tudi podeljevanje in organizacijo velikih mednarodnih športnih dogodkov." Kot je poudaril v nadaljevanju, Slovenija v celoti spoštuje avtonomijo športa: "Hkrati pa menimo, da bi morale vlade tesno sodelovati pri krepitvi mednarodnih športnih organizacij glede njihove odprtosti in preglednosti pri dodeljevanju in organizaciji mednarodnih športnih dogodkov. Država je namreč tista, ki teritorialno in pravno-formalno odgovarja za korektno pripravo ter izvedbo športnih dogodkov." Povedal je, da v Sloveniji denimo obstaja instrument varuha športnikovih pravic, ki obravnava tudi človekove pravice v športu: "Podobno kot druge države pa preučujemo možnost ustanovitve posebne agencije za integriteto športa, saj želimo da so postopki v športu pošteni, pregledni in brez korupcije.«

V okviru točk »razno« je državni sekretar Židan podal podporo ukrajinskemu namestniku ministra in tudi Franciji glede organizacije olimpijskih in paraolimpijskih iger v letu 2024 v Parizu. 

Ob robu zasedanja je državni sekretar mag. Židan opravil tudi dve bilateralni srečanji s kolegi iz Danske in Nemčije. Glavna tema obeh srečanj so bili veliki mednarodni športni dogodki, saj je Slovenija trenutno v pripravi oblikovanja strokovnih podlag in izhodišč na to temo, primera Danske in Nemčije pa sta primera dobrih praks. Na Danskem je vlada namreč ustanovila posebno organizacijo "SportEvent Denmark" (v prevodu športni dogodki Danske), ki povezuje imetnike pravic, nacionalne zveze in mest gostiteljic športnega dogodka, s čimer ustvarjajo močno partnerstvo, kar izkazujejo tudi mednarodne primerjave. Tudi Nemčija namenja določena sredstva za organizacijo velikih mednarodnih športnih dogodkov glede na to, ali gre za olimpijski šport ali ne, čeprav posebnega zveznega zakona nima, saj veljajo upravni predpisi na ravni zveznih dežel. Državni sekretar je obema kolegoma predstavil nekaj primerov dobrih praks v Sloveniji na področju športa, naprimer kot že omenjeni športno-vzgojni karton, ter načrte za v prihodnje, ki so usmerjeni predvsem v zagotavljanje športa za vse.